Buldožer (glasbena skupina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Buldožer je slovenska rockovska glasbena skupina, ustanovljena spomladi leta 1975, ki je koncertirala na področju celotne Jugoslavije.

Skupino sta po seriji bolj ali manj neuspešnih festivalskih nastopov ustanovila Boris Bele in Marko Brecelj. Iz dua je nastala rockovska skupina Buldožer.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prvega albuma Pljuni istini u oči beograjska založba PGP, kljub velikemu povpraševanju s strani poslušalcev, za vsak slučaj ni ponatisnila zaradi ostrih negativnih reakcij moralistov takratne uradne politike »svetlih idealov«. Njihovi nastopi so prave atrakcije scenskih akrobacij in blebetanja v mikrofon. V Zagrebu se je Marko Brecelj na oder med pesmijo Don't Wanna Be a Paraplegic pripeljal v invalidskem vozičku, člani skupine pa so ga popljuvali. Sledile so uradne in neuradne prepovedi koncertov. Buldožerji so nastopali, kjer je bilo mogoče, ponekod so si z nastopom prislužili aplavz in pohvale, drugod pa kritike in napade. Drugi album Zabranjeno plakatiranje, ki je bil pripravljen oktobra 1976, je kljub spremembi nekaterih spornih besedil obtičal v uredniškem predalu založbe PGP. Leto pozneje je založba Helidon odkupila posnetke in novembra 1977 je album končno izšel. Tretji album Živi bili pa vidjeli je izšel kot soundtrack za hrvaški istoimenski film. Buldožerji so zato na festivalu v Pulju prejeli prestižno nagrado zlata arena za najboljšo filmsko glasbo. Po tretjem albumu je skupino zapustil kontraverzni vokalist Marko Brecelj. Po prvi varianti je bila za odhod kriva moka, ki naj bi jo, sveto prepričan da je nekaj drugega, »snifal« Marko Brecelj. Po drugi varianti je bila za odhod kriva ponudba Gorana Bregovića, da Buldožer igra kot predskupina Bijelog dugmeta, vendar Marko z njimi ni hotel igrati. Četrti album Izlog jeftinih slatkiša velja za njihov najbolj prodajani album. Vsejugoslovanska uspešnica Žene i muškarci ter Slovinjak punk sta istega leta izšla še na mali plošči. Leta 1981 je izšel mini LP album Rok end roul, kjer so se Buldožerji preizkušali v rockabillyju. Sledila sta dvojni album Ako ste slobodni večeras leta 1982 in album Nevino srce leta 1983, na katerem je založba Helidon izdala koncertne posnetke v živo. Po šestih letih je izšla zgoščenka Nova vremena z zbirko skladb nastalih med leti 1975 in 1983. V začetku 90-ih let 20. stoletja se je skupina po dolgem premoru vrnila v Studio Tivoli in posnela nov album, ki pa je malo pred zaključkom, septembra 1993 zgorel v požaru. Po krajšem premoru je skupina ponovno posnela material in leta 1995 izdala zadnji album, Noč.

V letu 2006 se skupina vrača na odre. Trenutna zasedba:

Po 11-letnem premoru je bil prvi koncert skupine v ljubljanskih Križankah 23. septembra 2006, sledil je koncert v zagrebškem klubu Boogaloo 15. oktobra, 30. novembra so nastopili v mariborskem klubu Štuk, kasneje pa še v Novi Gorici, Pulju in Beogradu. 23. septembra 2006 je izšel set osmih zgoščenk z naslovom Lik i djelo, v katerem so zbrana vsa dosedanja dela skupine.

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Leto Naslov Oblika Založba Ostale informacije
1975 Pljuni istini u oči LP, CD, MC PGP BG / Helidon Helidon je ploščo odkupil po letu 1977
1976 Zabranjeno Plakatirati LP, CD, MC PGP BG / Helidon Helidon je ploščo izdal in odkupil leta 1977
1979 Živi bili pa vidjeli mini LP, soundtrack Helidon Album prejme Zlato areno na festivalu v Puli
1980 Izlog jeftinih slatkiša LP, MC Helidon Najbolj prodajana plošča
1980 Žene i muškarci Slovinjak punk SP Helidon
1981 Rok end roul mini LP Helidon
1982 Ako ste slobodni večeras 2LP, 2MC Helidon V živo posneto v zagrebškem klubu Kulušić
1983 Nevino srce LP, MC Helidon V živo posneto na koncertih po Jugoslaviji
1989 Nova vremena LP, MC, CD Helidon Prva rock kompaktna plošča v Jugoslaviji
1995 Noč CD, MC Helidon Praktično končan album je sprva zgorel v požaru studia Tivoli leta 1993

Zasedba[uredi | uredi kodo]

1975[uredi | uredi kodo]

1977[uredi | uredi kodo]

  • Boris Bele (ritem kitara, vokal)
  • Marko Brecelj (glavni vokal)
  • Borut Činč (klaviature)
  • Tone Dimnik - Čoč (bobni)
  • Uroš Lovšin (kitara)
  • Vili Bertok (bas kitara, vokal)

1979[uredi | uredi kodo]

1980[uredi | uredi kodo]

  • Boris Bele (kitara, vokal)
  • Borut Činč (klaviature)
  • Davor Slamnig (ritem kitara)
  • Andrej Veble (bas kitara, vokal)
  • Dušan Vran - Cika (bobni, vokal)

1981[uredi | uredi kodo]

  • Boris Bele (ritem kitara, vokal)
  • Borut Činč (klaviature)
  • Andrej Veble (bas kitara, vokal)
  • Dušan Vran - Cika (bobni, vokal)
  • Uroš Lovšin (kitara)

1983[uredi | uredi kodo]

  • Borut Činč (klaviature, spremljevalni vokal, kompozicije, aranžmaji)
  • Uroš Lovšin (električna in akustična kitara)
  • Dušan Vran (bobni)
  • Janez Zmazek (električna kitara)
  • Andrej Veble (basovska kitara, spremljevalni vokal, aranžmaji)
  • Boris Bele (električna kitara, vodilni vokal, besedila, aranžmaji)

1990[uredi | uredi kodo]

  • Boris Bele (ritem kitara, vokal)
  • Borut Činč (klaviature)
  • Ven Jemeršič (bas kitara, vokal)
  • Dušan Vran - Cika (bobni, vokal)
  • Uroš Lovšin (kitara)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]