Bas kitara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Bas kitara
Fender Jazz Bass narejen v Mehiki (Spredaj in zadaj)
Fender Jazz Bass narejen v Mehiki
(Spredaj in zadaj)
Razvrstitev

strunsko glasbilo (igrano s prsti ali trzalico)

Igralni obseg
Range contrabass.png
(standardno uglašena štiri strunska bas kitara)
Podobna glasbila

Bas kitara ali električni bas je električni štiri strunski inštrument. Podobna je kitari, le da imaj daljši vrat oz. daljšo menzuro in debelejše strune. Tudi uglasitev je podobna : E, A, D in G so strune od najdebelejše proti najtanjši. Strune električnega basa so uglašene oktavo nižje od standardne kitare in sicer E=42 Hz, zanimivo je da se v notnem zapisu zapisuje oktavo višje kot dejansko zveni. Njihova funkcija v ansamblu, orkestru ali rock zasedbi je ta, da igrajo najnižjo harmonično linijo, ki se imenuje kontrapunkt (ali kontramelodija). Leo Fender je prvo serijsko proizvedeno in najpopularnejšo bas kitaro razvil leta 1951 kot nadomestilo za velik, okoren in tedaj že pretih kontrabas - model Fender Precision Bass. S pomočjo električnega basa se je tudi razvila bolj sodobna in predvsem glasnejša glasba, saj kontrabas ni mogel slediti vse glasnejšim bobnom in prvim električnim kitaram ali ohranjati stabilno zvočno sliko v spodnjih registrih pri večjih glasbenih zasedbah (big band). Mnogi električnemu basu pripisujejo vodilno vlogo pri spreminjanju in ustvarjanju novih glasbenih slogov v preteklem stoletju.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Slika patenta izdana Leu Fenderju za drugo generacijo Fender Precision Basa

Zaradi vse glasnejših bobnov in elektrifikacije kitar ter pojava prvih mikrofonov in ozvočenja v začetku prejšnega stoletja, se je pojavila potreba po glasnejšem instrumentu, ki bi lahko nadomestil stari in okorni kontrabas. Mnogi so poskušali rešiti to problematiko. Večina zgodnjih rešitev je bila zelo podobnih in povezanih z kontrabasom, po navadi so bili to manjše verzije kontrabasa opremljene z elektro magnetom.

v 30' letih 20.stol. se je Paul Tutmarc glasbenik in izumitelj iz Seattla, Washington, lotil rešitve problema. Prvi prototip je bil velikosti violončela opremljen z elektro magnetom, kateri je bil priključen na predelan radio. Z rešitvijo ni bil zadovoljen, zato je razvijal in razmišljal dalje. Tutmarc je tudi pionir in izumitelj električne kitare, tako je prišel do ideje da bi električni bas zasnoval za bazi njegovih električnih kitar. Tako leta 1935 zasledimo že prve kataloge ter reklame za prvi električni bas ki ga je Tutmarc izdelal. Bas je imel štiri strune uglašene oktavo nižje od kitare. Konstrukcija basa je bila iz orehovega lesa in je imel en elektromagnet nameščen pod strune. Novi bas je imel tudi prečke in 774,7mm (30,5 inch) dolgo menzuro, kar je bilo precej nenavadno saj so kontrabasi brez prečk in imajo občutno daljše menzure. Zaradi velikosti novega inštrumenta je bilo mogoče le-tega igrati v naročju oz. tako kot kitaro vodoravno in ne vertikalno kot je to v navadi pri kontrabasu. Na žalost se ta prvi izum ni prijel med množice saj je bil omejen na območje v katerem je izumitelj živel.

v 50' je Leo Fender z pomočjo Georga Fullertona razvijal prvi serisko izdelan električni bas, ki bi uspešno nadomestil kontrabas, obenem naj bi bil tudi cenovno ugodnejši in bolj dostopen širši množici. Fender je ciljal z načinom rokovanja električenga basa, ki je podoben kitarskemu tudi na kitariste, kot ciljne uporabnike, saj bi le ti lažje osvojili tehniko igranja basa in tako zapolnili pomanjkanje basistov. 1951 je Fender uspešno pričel z promocijo prvega izdelka imenovanega PRECISION BASS. Fenderjeva različica električnega basa se je močno razlikovala od Tutmarcove. Podobnosti so bile seveda v številu strun in načinu rokovanja, ter enojni elektro magnet, kot odjemalec zvoka, vendar je imel Fenderjev bas daljšo menzuro 863,6mm (34 inch). Konstrukcijsko je bil izdelan bolj enostavno in lažji za vzdrževanje. Sprva se je pojavil odpor pri tradicionalnih kontrabasistih, vendar se je že sredi 50' začel velik val zanimanja za ta novi inštrument saj je bil kot narejen za nove smernice v glasbi, ki so takrat potekale. Fender je osnovni model leta 57' še izpopolnil in mu v 60' dodal še en model imenovan JAZZ BASS. Fenderjevi stari električni basi so postali zelo popularni in so med najbolj uporabljenimi in kopiranimi še danes. Valu uspeha so sledili še ostali večji izdelovalci glasbil kot so Gibson, Rickenbacker, Kay, Höfner in Danelectro z svojimi različicami.

Danes je ta najnovejši član družine brenkal prevzel že mnoge oblike in izboljšave vendar se osnove, ki sta jih postavila Tutmarc in Fender niso kaj dosti spremenile.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Big Bass tabs - Iskalnik not in vaj za bas kitaro