Šentrupert
| Šentrupert | |
|---|---|
 |
|
| Zemljevid: | Najdi.si, Geopedia.si |
| Država: |  Slovenija |
| Nadmorska višina: | 274,8 m |
| Število prebivalcev: | 348 |
| Poštna št./pošta: | 8232 Šentrupert |
| Občina: | Šentrupert |
| Pokrajina: | Dolenjska |
| Statistična regija: | Jugovzhodna Slovenija |
| Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno). | |
 |
Ta članek potrebuje čiščenje, vendar podrobnejši razlog ni podan. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Prosimo, da nam pomagaš izboljšati ta članek. Pogovorna stran lahko vsebuje namige za popravilo te strani. |
Šentrupert (tudi Šent Rupert) je naselje in sedež istoimenske občine. Naselje je ime dobilo po zavetniku župnijske cerkve svetega Ruperta.
Vsebina |
[uredi] Geografija
Šentrupert se nahaja v dolini južne panoge litijske skupine Dolenjskega gričevja. Po dolini teče reka Bistrica, ki se nato izliva v Mirno.
Prvotno se je kraj imenoval Škrljevo po čvrstem laporju, ki se lomi kot škrilje.
Nadmorska višina naselja je 278 m. Zaradi obdajajočih gora ima kraj ugodno podnebje čez celotno leto.
[uredi] Zgodovina
Materialni zgodovinski viri kažejo, da je bil Šentrupert in bližnja okolica poseljena že v 2. tisočletju pr. n. št.
Iz železne dobe so se ohranili sledovi gradišč in grobov (le-te so našli med izkopavanji v 70. in 80. letih 19. stoletja).
V času Rimskega imperija so Rimljani leta 14 osvojili tudi to področje in v bližini današnjega Trebnjega postavili naselbino Praetorium Latobicorum, kjer je bila stalno nastanjena večja vojaška enota. Iz tega obdobja so se ohranili tudi številni ostanki.
Do maja 2006 je bila vas središče Krajevne skupnosti Šentrupert (Občina Trebnje), nato pa je postala sedež samostojne Občine Šentrupert.
Na področju vasi se nahaja tudi: železniško postajališče Šentrupert, Osnovna šola dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Akademski klub študentov Šentruperta in okolice, Steklasova pohodna pot, župnija Šentrupert, ...
[uredi] Pokopališče
Pokopališče v vasi je preurejeno po načrtih slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Na pokopališču je stara kapela v gotskem slogu. Tam je tudi plošča z imeni okrog tristo padlih ali pobitih domobrancev med in po vojni. Na pokopališču je tudi grob blaženega Lojzeta Grozdeta.
Na pokopališču, ki je najbližje zaporu Dob, pokopavajo tudi zapornike, ki umrejo na Dobu in njihovih trupel nihče ne prevzame. Najbolj znan med njimi je Metod Trobec.
[uredi] Zgradbe in objekti
[uredi] Zunanje povezave
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Šentrupert |
