Émile Borel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Émile Borel
Emile Borel-1932.jpg  *
Émile Borel, 1932
Rojstvo (1871-01-07)7. januar 1871
Saint-Affrique, Francija  *
Smrt 3. februar 1956 (1956-02-03) (85 let)
Pariz, Francija  *
Bivališče Zastava Francije Francija
Državljanstvo Francija
Narodnost Zastava Francije francoska
Področja matematika, politika
Ustanove Univerza v Parizu
Alma mater École Normale Supérieure
Mentor doktorske
disertacije
Jean Gaston Darboux
Doktorski študenti Paul Dienes
Henri Léon Lebesgue
Paul Montel
Georges Valiron
Poznan po Borelova množica
Borelova lema
Borelov zakon velikih števil
Borelova mera
paradoks Borela-Kolmogorova
Borel-Cantellijeva lema
Borel-Carathéodoryjev izrek
Heine-Borelov izrek
Borelova vsota
Vplivi Camille Jordan
Charles Émile Picard
Paul Émile Appell
Édouard Goursat
Paul Painlevé
Marcel Brillouin


Félix Édouard Justin Émile Borel, francoski matematik in politik, * 7. januar 1871, Saint-Affrique, Francija,† 3. februar 1956, Pariz, Francija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Borel je doktoriral na École Normale Supérieure leta 1893 pod Darbouxjevim mentorstvom z dizertacijo Sur quelques points de la théorie des fonctions. Po doktoratu je bil tri leta izredni profesor (maître de conférences) na Univerzi v Lillu kjer je objavil 22 člankov. V Pariz se je vrnil januarja 1897. Na École Normale Supérieure so ga imenovali za izrednega profesorja. Tega leta je bil tajnik na prvem Mednarodnem matematičnem kongresu v Zürichu. V letu 1899 je uvedel pojem Borelove vsote, sumacijsko metodo za divergentne vrste.

Deloval je zlasti na področju teorije mere. Skupaj z Baireom in Lebesgueom je bil pionir na področju teorije mere in njene uporabe v teoriji verjetnosti. Borelova možica je vsaka množica v topološkem prostoru, ki se jo da tvoriti iz odprtih množic (ali enakovredno iz zaprtih množic) z operacijami števne unije, števnega preseka ali relativnega komplementa. V eni od njegovih knjig o verjetnosti iz leta 1909 se je pojavil zanimiv miselni preskus, ki je v popularni kulturi postal znan kot izrek o neskončni opici. Objavil je tudi niz raziskovalnih člankov (1921-27) v katerih je prvič definiral strategijo v teoriji iger.

Znan je njegov izrek v teoriji diofantskih približkov.

Leta 1913 in 1914 je v svojem razlagalnem delu povezal hiperbolično geometrijo in posebno teorijo relativnosti.

V 1920-ih, 1930-ih in 1940-ih je bil dejaven v politiki. Leta 1922 je ustanovil ISUP, najstarejšo francosko šolo za statistiko. Med letoma 1924 in 1936 je bil član Fracoske narodne skuščine. Leta 1925 je bil pomorski minister v kabinetu Paula Painlevéa. Med 2. svetovno vojno je bil član francoskega odpora.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]