Furlanščina

Furlanščina
Furlan
Furlanska jezikovna skupnost v Furlaniji Julijski krajini   Furlani    Furlani in Nemci   Furlani in Slovenci   Furlani, Slovenci in Nemci
Materni jezik	Italija (Furlanija - Julijska krajina, Benečija)
Št. maternih govorcev	600.000 (2002)
Jezikovna družina	indoevropski italski romanski zahodnoromanski galoromanski retoromanski Furlanščina
Pisava	latinica
Uradni status
Regulator	Deželna agencija za furlanski jezik (ARLeF) [1]
Jezikovne oznake
ISO 639-2	fur
ISO 639-3	fur
Glottolog	friu1240
ELP	Friulian
Linguasphere	51-AAA-m

[[File:Road sign in Friulian.jpg|thumb|250px|right|Krajevni napisi v

Furlanščina (furlansko furlan, marilenghe, dob. 'materinščina' ali lenghe furlane, 'furlanski jezik'; italijansko lingua friulana, friulano) je eden izmed romanskih jezikov. Furlansko govori več kot 500.000 ljudi v Italiji, predvsem v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina in v Metropolitanskem mestu Benetke. Pod območje zgodovinske razširjenosti furlanščine se dandanes večkrat napačno navajajo tudi kraji ki so bili v preteklosti poseljeni z večinsko slovensko govorečim prebivalstvom.

Furlanščina in slovenščina

Furlanščina in slovenščina sta od stoletij bili v neposrednem stiku. Furlanske besede prevzete iz slovenščine so na primer: colaç (kolač), cudiç (hudič), 'save (žaba), britule (britva) in cos (koš). Slovenske besede prevzete iz furlanščine so na primer: čebula, punca, raca, fant, krota ...

Furlanščina, slovenščina in nemščina

Štirijezični cestni smerokaz

V Kanlaski dolini furlanska jezikovna skupnost sobiva s slovensko jezikovno skupnostjo in nemško jezikovno skupnostjo, kar je razvidno tudi iz večježičnih cestnih napisov

Sklanjatev: verbo jessi (glagol biti)

• o soi - jaz sem
  • vprašalna oblika: soio? - sem jaz?
• tu sês - ti si
  • vprašalna oblika: sêstu? - si ti?
• al è - on je
  • vprašalna oblika: Isal? - je on?
• e je - ona je
  • vprašalna oblika: Ise? - je ona?
• o sin - mi smo
  • vprašalna oblika: Sino? smo mi?
• o sês - vi ste
  • vprašalna oblika: Seso? ste vi?
• a son - oni so
  • vprašalna oblika: Sono? so ni?

Nekatere besede v furlanščini:

furlansko - slovensko (italijansko)

cjistiel - grad (castello) citât - mesto (città) zoventût - mladost (gioventù) lûc - kraj (luogo) fantate - dekle (ragazza) fregul - malenkost (briciola) pecjât - greh (peccato) bussâ - poljubljati (baciare) siôr - gospod (signore) plevan - župnik (parroco) ancje - tudi, isto (anche) cjalderuç - štedilnik (stufa) mari - mati (madre) pari - ati (padre) ave - babica (nonna) von - dedi (nonno) taule - miza (tavola) cjadree - stol, stolec (sedia) peraule - beseda (parola) ruede - kolo (npr. kolo od avta, ne bicikel; ital. ruota) biciclete - kolo, bicikel (bicicletta) puint - most (ponte) vues - kost (osso) cjavre - koza (capra) glesie - cerkev (chiesa)

flôr - cvet (fiore) plat - krožnik (piatto) blave - pšenica (biada) gjat - mačka (gatto) lat - mleko (latte) mes - pismonoša (postino) mês - mesec (mese) mil - tisoč (mille) mîl - med (miele) vê - glagol imeti (avere) lâc - jezero (lago) poc - potisk (pressione) pôc - malo (poco) cjaval - konj (cavallo) sûr, sûrs - sestra, sestre (sorella, sorelle) fradi, fradis - brat, bratje (fratello, fratelli) man, mans - roka, roke (mano, mani) cjan, cjans - pes, psi (cane, cani) nâf, nâfs - ladja, ladje (nave, navi) tu sês trist - slab si (obnašanje) tu tu sês trist - ti si slab brut - grdi (brutto) brût - bujon (mesna juha) (brodo di carne) cjast - kašča, žitnica (granaio)

• Mandi, Jo o mi clami Daniel. - Zdravo, jaz sem Daniel.
• Jo o soi Furlan. - Furlanec sem.
• Vuê al è propite cjalt. - Danes je bilo vroče.
• O scugni propite lâ cumò, ariviodisi. - Morem iti, nasvidenje.
• No pues vignî fûr usgnot, o ai di studiâ. - Ne morem nocoj iti z vami, morem učiti se.
• O ai vût fevelât. - Imel sem priliko pogovarjati se.

O ce biel cjscjel a Udin o ce biele zoventût. Zoventût come a Udin no l'si cjate in nissun lûc. A bussâ fantatis bielis no l'è un fregul di pecjât. Le ai bussade une biele e lu ai dite al siôr plevan! Il plevan mi à dât par penitence di bussâle ancje doman.

O kako lep je grad v Vidmu, o kako lepa mladina. Mladine kot v Vidmu ne najdeš nikjer. Saj dekle lepo mlado smeš objeti dekle lepo in še mlado nič ne kara te za to za poljub in objem ti da pokoro da poljubljati boš moral tja do konca svojih dni

Al è rot il cjalderuç al è spandût dut il caffè! Joi joi se e sa mê mari ce mai sarà di me! Mariutine e je lade a aghe nus à dit che no sta trop! e je partide la matine e je tornade a miezegnot!

Sem v šporhet se zaletal in vso kavo sem razlil o kaj če zvejo mama o kaj bom jaz nar'dil pravzaprav bi blo polj: on je v šporhet se zaletal in vso kavo je razlil o kaj če zvejo mama o kaj bo on nar'dil

Skupno besedišče

Slovensko	Furlansko
skuta	scuete
raca	raze
koš	cos
češplja	ciespe
artičoka	articjoc

Glej tudi

• seznam jezikov
• Radio Onde Furlane

Literatura

• Paola Benincà, Laura Vanelli, Linguistica friulana, Unipress, Padova, 2005.
• Janez Erat, Furlanska slovnica, 2006.
• Janez Erat, Furlansko-slovenski slovar, 2008
• Franc Fari (cur.), Manuâl di lenghistiche furlane, Forum, Udine, 2005.
• Giuseppe Francescato, Dialettologia friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1966.
• Giovanni Frau, I dialetti del Friuli, Società Filologica Friulana, Udine, 1984.
• Sabine Heinemann, Studi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2007.
• Carla Marcato, Friuli-Venezia Giulia, Laterza, Roma - Bari, 2001.
• Georg Pagitz: Friaulisch Wort für Wort, Bielefeld, Reise Know-How, 2007.
• Piera Rizzolati, Elementi di linguistica friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 1981.
• Paolo Roseano, La pronuncia del friulano standard: proposte, problemi, prospettive, Ce Fastu?, LXXXVI (2010), n. 1, p. 7-34.
• Federico Vicario (cur.), Lezioni di lingua e cultura friulana, Società Filologica Friulana, Udine, 2005.
• Federico Vicario, Lezioni di linguistica friulana, Forum, Udine, 2005.