Zvečan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Zvečan
Звечан/Zveçan
Naselje in občina
Panorama Zvečana
Panorama Zvečana

Emblem
Zvečan is located in Kosovo
Zvečan
Zvečan
Položaj Zvečana na Kosovu
Koordinati: 42°54′N 20°50′E / 42.900°N 20.833°E / 42.900; 20.833
Država Zastava Kosova Kosovo
Okraj Mitrovica
Število naselij 36
Upravljanje
 • Začasni predsednik Vučina Janković
(Lista za Kosovo (GIS))
Površina
 • Skupno 122 km2
Nadmorska višina 461 m
Prebivalstvo (2015)
 • Skupno 16.650
 • Gostota 140 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 38227
Omrežna skupina +383(0)28
Avtomobilska oznaka 02
Spletna stran www.opstinazvecan.rs

Zvečan (srbsko Звечан, Zvečan, albansko Zveçan ali Zveçani) je mesto in občina v okraju Mitrovica na Kosovem. Leta 2015 je imel 16.650 prebivalcev, večinoma Srbov.[1] Občina ima površino 122 km2, mesto in 35 vasi.

Zvečan je del Severega Kosova z večinskim srbskim prebivalstvom, ki deluje kot večinoma avtonomna regija znotraj kosovske albanske večine. Po Bruseljskem sporazumu iz leta 2013 je občina postala del Skupnosti srbskih občin.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zvečan je bil prvič omenjen v povezavi z mejnimi spopadi med Srbi in Bizantinci med letoma 1091 in 1094. Obstaja tudi zapis, da je veliki knez Štefan Nemanja po zmagi nad Bizantinci leta 1170 ukazal, da se v cerkvi svetega Jurija v Zvečanu moli v zahvalo za uspešne izid bitke.

V 13. in 14. stoletju je bil ena od rezidenc srbskega dvora. V njem je desembra 1322 umrla kraljica Teodora Smilec, devet let za njo pa je bil v Zvečanu zaprt in zadavljen njen mož Štefan Uroš III. Dečanski.[2]

V Srbskem cesarstvu Štefana Uroša V. (vladal 1355-1371) so utrjeno mesto najprej posedovali plemiči Musići in zatem Vojinovići. Po propadu cesarstva je bil Zvečan leta 1370 predmet spora med Milošem Popovićem in Nikolo Altomanovićem.[3]

Po bitki na Kosovskem polju leta 1389 je bil vključen v Osmansko cesarstvo. Kasneje je postal del sandžaka Novi Pazar.[4]

Od leta 1878 do 1908 je nekdanji sadžak skladno s sklepi Dunajskega kongresa prišel pod upravo Avstro-Ogrske, potem pa je bil vrnjen Osmanskemu cesarstvu.

Na najvišji točki mesta, se pravi v Gornjem mestu, so ostanki cerkve svetega Jurija, cisterne za vodo in osmerokotnega stolpa. Obzidje utrdbe je bilo okrepljeno z masivnimi stolpi. Glavni vhod v mesto je bil na zahodni strani.

Trdnjava Zvečan[uredi | uredi kodo]

Ruševine zvečanske trdnjave

Glavni namen trdnjave je bil nadzor križišča bosanske, ibarske in metohijske ceste, kasneje pa obramba rudnika v Trepči.

Tloris trdnjave je prilagojen konfiguraciji terena in ima nepravilno podolgovato obliko. Trdnjava je sestavljena iz treh delov: Gornjega mesta na samem vrhu hriba, obzidja, okrepljenega s stolpi, in obzidja, ki je obdajalo južna pobočja in znožje hriba. Od Gornjega mesta, ki ga je obdajalo obzidje s petimi stolpi, so se ohranili deli osmerokotnega bivalno-obrambnega stolpa, cisterne za vodo in cerkve svetega Jurija. V Spodnjem mestu je ohranjenih nekaj zgradb, katerih namen ni natančno ugotovljen. Glavni vhod v Spodnje mesto je bil na zahodni strani.

V severnem delu mesta je bil odkrit podzemni rov, ki je vodil do izvira ob vznožju hriba. Odkriti so bili tudi ostanki še enega mogočega podzemnega zasilnega izhoda.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V Zvečanu je bi talilnica svinca in cinka "Trepča". Njen 306 m visok dimnik je najvišja zgradba na Kosovem. Talilnico so zaradi prekomernega onesnaževanja okolja zaprli. Tavarna, ki je nekdaj zaposlovala 4.000 delavcev, zdaj reciklira in proizvaja svinčeve akumulatorje. V celi občini je zdaj zaposlenih samo okoli 500 ljudi v 60 majhnih zasebnih podjetjih in 150 trgovinah.[1]

Kultura in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V Mitrovici je Fakulteta za umetnost Prištinske univerze.

Zvečan je vsako leto gostitelj štirih mednarodnih prireditev: festivala jazza in bluesa (North City, Jazz & Blues Festival), festivala rocka Overdrive,[1] umetnostne kolonije Sokolica in festivala otroških pesmi Cvrkuti sa Ibra (Žvrgolevčki z Ibra).

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Zvečan". osce.org. OSCE. Pridobljeno 19. avgusta 2017.
  2. Bury, John Bagnell in drugi (uredniki) (1923). The Cambridge Medieval History. Macmillan, New York, pg. 539; OCLC 271025434.
  3. Rade Mihaljčić. Kraj srpskog carstva. str. 121-122.
  4. Map of Turkey and Greece (1847). Sharpe's Corresponding Maps. Chapman and Hall, London.