Pojdi na vsebino

Zgornja Selnica

Zgornja Selnica
Zgornja Selnica se nahaja v Slovenija
Zgornja Selnica
Zgornja Selnica
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°33′23.05″N 15°30′44.78″E / 46.5564028°N 15.5124389°E / 46.5564028; 15.5124389
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSelnica ob Dravi
Površina
  Skupno1,51 km2
Nadm. višina
287,2 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
  Skupno483
  Gostota320 preb./km2
Časovni pasUTC+1
  PoletniUTC+2
Poštna številka
2352 Selnica ob Dravi
Zemljevidi

Zgornja Selnica je razloženo naseljev Občini Selnica ob Dravi, ki se razprostira na prisojnih pobočjih vzhodnega dela Kozjaka, med 315 in 420 metri nadmorske višine. Pobočja se spuščajo proti Logarjevemu potoku in Bistrici, levima pritokoma reke Drave. Vas leži nad glavno cesto Maribor–Dravograd, približno 12 kilometrov od Maribora in 3 kilometre od Ruš.

Naselje ima mešan značaj – spodnji del ob glavni cesti sestavljajo novejše stanovanjske hiše, zgornji del pa ohranja značaj razloženih kmetijskih domačij, ki se razprostirajo po izkrčenih, sončnih pobočjih Dravskega obmejnega hribovja.

Prst je raznolika in rodovitna: v nižjih predelih prevladuje peščena prst, višje pa ilovnata in lapornata tla. V nižini so njive z običajnimi poljščinami, na pobočjih travniki in sadovnjaki, v strminah proti grapam pa mešani gozdovi. Nekoč so bili na teh legah številni vinogradi, danes pa so ohranjeni le posamezni nasadi.

V kraju je še nekaj večjih kmetij, ki sodelujejo s Kmetijsko zadrugo Selnica in se posvečajo predvsem vzreji goveda za meso in mleko. Kmetje uporabljajo lahko mehanizacijo, ki olajša delo na hribovitem terenu. Kmetije so kamnite in večinoma obnovljene, gospodarska poslopja so srednje velika, nekatera z urejenimi gnojišči.

Zgornja Selnica ima tudi vaški vodovod in gostišče. Na območju je več počutniških hišic, ki jih domačini in obiskovalci uporabljajo za oddih.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Leta 1971 je bil del Zgornje Selnice priključen k Selnici ob Dravi, kar je pomenilo prostorsko in upravno združitev z večjim krajevnim središčem. Kljub temu je Zgornja Selnica ohranila svojo razpršeno, podeželsko podobo, značilno za območja Kozjaka.

V drugi polovici 20. stoletja se je v kraju povečalo število vikendov in počitniških hišic, saj mirno naravno okolje in razgledi nad Dravsko dolino privabljajo številne obiskovalce.

Prebivalstvo 1869-2025

[uredi | uredi kodo]
Prebivalstvo Zgornje Selnice 1869-2025[2]
leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2010 2015 2020 2025
št. prebivalcev 321 348 362 342 335 344 464 475 516 477 503 461 442 434 452 461 483

Sklici in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
  • Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
  • Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
  • Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  
  • Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
  • Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
  • Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]