Vurmat, Selnica ob Dravi
Vurmat | |
|---|---|
  Vurmat Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°35′47.3″N 15°26′23.49″E / 46.596472°N 15.4398583°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Selnica ob Dravi |
| Površina | |
| • Skupno | 15,57 km2 |
| Nadm. višina | 820,9 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 22 |
| • Gostota | 1,4 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2352 Selnica ob Dravi |
| Zemljevidi | |
Vúrmat je raztreseno hribovsko naselje v Občini Selnica ob Dravi. Leži na slemenih Kozjaka, na nadmorski višini med približno 300 in 900 metri. Upravno spada v krajevno skupnost Selnica ob Dravi, pod župnijo Ruše, otroci pa obiskujejo šolo v Mariboru, ki je oddaljen približno 25 kilometrov.
Naselje omejujejo: na zahodu potok Črmenica, na jugu reka Drava, na vzhodu Šturmova graba, na severu pa državna meja z Avstrijo.
Do kraja vodi asfaltirana cesta, ki deloma poteka tudi po avstrijskem ozemlju in se v dolini Bistrice priključi glavni cesti Maribor–Dravograd. Z Vurmata proti dolini Črmeniške grabe pelje še gozdna tovorna cesta.
Tla so sestavljena iz gnajsa, tonalita in filitov, obdelovalne površine pa se razprostirajo predvsem na prisojnih legah. V kraju je dobro razvita živinoreja, medtem ko je ovčarstvo, nekoč zelo razširjeno, danes redkost. Sadjarstvo je namenjeno predvsem pridelavi domače sadne pijače iz hrušk in jabolk, na strmejših legah pa poteka ozelenjevanje in pogozdovanje.
Hiše so pritlične, pogosto z bivalnimi prostori v podstrešju, ločene od gospodarskih poslopij, ki so večinoma lesena, zgrajena na kamnitih temeljih in krita z opeko ali skodlami. Vodovod oskrbujejo krajevna zajetja in izviri. Posebnost naselja je tisa pri hiši št. 32, katere deblo meri 63 centimetrov v premeru.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Vurmat se je kot naselje prvič omenjal okoli leta 1250. Zaradi lege na strmem, gozdnatem grebenu Kozjaka, med potokom Črmenico na zahodu in Šturmovim potokom na vzhodu, je bila poselitev redka in razpršena. Prebivalci so večinoma živeli na samotnih kmetijah in se preživljali z gozdarstvom, živinorejo in manjšo obdelavo zemlje.
Sčasoma je naselje pridobivalo pomen, predvsem zaradi poti, ki so ga povezovale z Dravsko dolino in naprej z Lovrencem na Pohorju. Po dravskem mostu se je bilo mogoče vključiti na glavno prometno povezavo Maribor–Dravograd. Del območja je kasneje spadal tudi pod ruško občino, kar je vplivalo na njegovo upravno razdelitev.
Na vurmaškem pokopališču sta bila pokopana Đuro Daković, organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije, in Nikola Hečimović, sekretar Rdeče pomoči. Oba sta bila ustreljena 25. aprila 1929 v Selovi grabi na Velikem Boču.
Njune zgodbe so pustile globok pečat v lokalni zgodovini. Leta 1949 so Dakovičeve posmrtne ostanke prenesli v grobnico narodnih herojev v Beogradu, Hečimoviču pa so na pokopališču postavili spomenik.
V času narodnoosvobodilnega boja je imel Vurmat pomembno vlogo kot zaledno območje partizanskega gibanja. Nad Milekovo domačijo je delovala kurirska postaja, nekoliko višje pa partizanska bolnišnica. Pri Hariču je bil novembra 1944 sklican posvet aktivistov s Kozjaka, kjer so ustanovili okrajni komite KPS in okrajni odbor OF za Maribor – levi breg.
Decembra istega leta se je na tem območju večkrat spopadel Lackov odred z nemškimi enotami. Pri Spodnjem Namestniku je bil zgrajen bunker za aktiviste, ki so zatočišče pogosto našli tudi pri Zgornjem Namestniku.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 189 | 173 | 195 | 180 | 190 | 215 | 161 | 162 | 161 | 138 | 100 | 96 | 31 | 24 | 22 | 22 | 22 |
Šola
[uredi | uredi kodo]Začetki šolstva na Vurmatu segajo v leto 1816, ko je pouk potekal v zasebni hiši. Domačini so leta 1889 zgradili prvo šolsko zgradbo, ki so jo leta 1914 nadomestili z večjim in sodobnejšim poslopjem. Šola je bila temeljito obnovljena leta 1978.Na stavbi so pozneje namestili spominsko ploščo Đuru Dakoviću, Nikoli Hećimovćču in štirinajstim domačinom, padlim v narodnoosvobodilnem boju.
Cerkev
[uredi | uredi kodo]Osrednji sakralni spomenik na Vurmatu je cerkev sv. Duha v zaselku Duh, ki je nastala okoli leta 1600. Pred njo je na istem mestu stala kapela sv. Primoža, ki so jo okoli leta 1590 prevzeli pripadniki sekte tako imenovanih skakačev. Med protireformacijo je bila kapela požgana.
Sedanjo cerkev so med 1667 in 1679 postavili žlemberski gospodje, leta 1693 pa so jo obdali z obzidjem in ob njej sezidali še kapelo sv. Avguština, znano po lepo ohranjenem križevem potu iz 18. stoletja.
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
