Veliki Boč
Veliki Boč | |
|---|---|
 | |
  Veliki Boč Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°36′14.8″N 15°29′9.6″E / 46.604111°N 15.486000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Selnica ob Dravi |
| Površina | |
| • Skupno | 4,40 km2 |
| Nadm. višina | 901,4 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 107 |
| • Gostota | 24 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2352 Selnica ob Dravi |
| Zemljevidi | |
Veliki Boč je razloženo obmejno naselje, ki leži na vzhodnih pobočjih Kozjaka, tik ob državni meji z Avstrijo v Občini Selnica ob Dravi, del naselja oziroma istoimensko naselje pa leži tudi na avstrijski strani meje (nem. Grosswalz) . Sestavljajo ga večinoma samotne kmetije, raztresene po slemenih in gričevnatih legah med Zgornjim Bočem na zahodu ter Zgornjim Slemnom na vzhodu. Naselje se razteza na nadmorski višini od približno 400 do 900 metrov, središče pa leži okoli 700 metrov visoko.
Kraj spada pod krajevno skupnost Selnica ob Dravi, župnijo Ruše in šolsko območje Maribora, ki je oddaljen od 16 do 30 kilometrov.
Do Velikega Boča vodi cesta iz Selnice ob Dravi proti Duhu na Ostrem vrhu, od katere se odcepi gozdna cesta Jarčev Vrh – Jugov Dol. Zaradi razgibanega terena in razpršene poselitve je promet skromen, domačije pa so pogosto dostopne le po ozkih gozdnih poteh.
Domačini gojijo predvsem sadno drevje – jabolka in hruške, iz katerih izdelujejo sadni sok, medtem ko vinskih trt v tem območju ni. Pomembno naravno bogastvo je gozd, ki domačinom nudi les, oglje, gobe in borovnice.
Prebivalci se preživljajo predvsem z živinorejo in gozdarstvom, številni pa hodijo na delo v Ruše, Maribor ali sosednja naselja. Mlajši rodovi se vse pogosteje selijo v dolino, čeprav večina domačij ostaja v družinski lasti.
Tradicionalne hiše so zidane ali lesene, z ločenimi gospodarskimi poslopji. V zadnjem času se pri gradnji uveljavlja sodobnejši gradbeni material, ki počasi nadomešča nekdanje kamnite in lesene strukture, značilne za starejši tip kmečkih domačij.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Veliki Boč je bil skozi zgodovino tesno povezan z usodo območja Kozjaka in Dravske doline. Njegova lega ob meji je vplivala na razvoj in prinašala številne zgodovinske preizkušnje.
Eden najtežjih dogodkov se je zgodil 25. aprila 1929, ko so v Selovi grabi orožniki ubili Djura Djakovića, sekretarja Komunistične partije Jugoslavije, in Nikolo Hečimovića, sekretarja Rdeče pomoči. Po pričevanjih naj bi dejanje organizirala zagrebaška policija. Spomin na ta dogodek so domačini ohranili z spominskim znamenjem, ki še danes stoji na kraju zločina.
Med drugo svetovno vojno je bil Veliki Boč pomemben del partizanskega zaledja. Na Sršenovi kmetiji (št. 1) je delovala postojanka partizanskih obveščevalcev, kjer so zbirali in posredovali podatke o sovražnikovih premikih ter nudili zatočišče aktivistom z območja Kozjaka.
Prebivalci so tudi v težkih časih ohranjali močno povezanost z domačo zemljo in skupnostjo. Po vojni so postopoma obnovili kmetije in ponovno razvili živinorejo ter gozdarstvo, ki sta še danes glavni gospodarski dejavnosti kraja.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 148 | 160 | 163 | 138 | 134 | 251 | 149 | 197 | 147 | 131 | 119 | 120 | 100 | 107 | 108 | 99 | 107 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
