Spodnja Selnica
Spodnja Selnica | |
|---|---|
  Spodnja Selnica Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°33′18.16″N 15°30′51.77″E / 46.5550444°N 15.5143806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Podravska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Selnica ob Dravi |
| Površina | |
| • Skupno | 0,65 km2 |
| Nadm. višina | 280,7 m |
| Prebivalstvo (2025)[1] | |
| • Skupno | 138 |
| • Gostota | 210 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 2352 Selnica ob Dravi |
| Zemljevidi | |
Spodnja Selnica je obcestno naselje v v Občini Selnica ob Dravi, v široki dolini reke Drave, ki leži ob spodnjem toku Logarjevega potoka. Kraj se razteza ob regionalni cesti Maribor–Dravograd, približno 12 kilometrov od Maribora in 2 kilometra od Ruš, na nadmorski višini okoli 310 do 320 metrov.
Naselje je večinoma zgoščeno ob glavni cesti, deloma pa se razteza tudi južno od nje proti reki Dravi. Na vzhodni strani, ob Bistriški grabi, leži zaselek Bistrica, ki je pravzaprav del Spodnje in Zgornje Selnice ter ohranja domače poimenovanje kraja.
Tla so peščena in srednje rodovitna, zato so kmetijske površine omejene. Njive ležijo južno od ceste in segajo vse do Drave, medtem ko je na rečni terasi tudi nekaj gozda in manjših travnikov. Ob domačijah raste visokodebelno sadno drevje, ki dopolnjuje podeželsko podobo kraja.
Danes v Spodnji Selnici prevladuje stanovanjski značaj. Večina prebivalcev je zaposlena v bližnjih mestih – predvsem v Selnici ob Dravi, Rušah in Mariboru – in se dnevno vozi na delo. Ob glavni cesti stojijo sodobne enodružinske hiše z vrtovi, ki so jih domačini zgradili po drugi svetovni vojni in v drugi polovici 20. stoletja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Leta 1971 je bil večji del Spodnje Selnice priključen k Selnici ob Dravi, s čimer je naselje izgubilo samostojni status in postalo del urbanega območja krajevnega središča. S tem se je še pospešil razvoj stanovanjske zazidave in zmanjšal delež tradicionalnih kmetij.
V 20. stoletju je bila Spodnja Selnica tudi krajevno gospodarsko središče, saj je tu delovala Kmetijska zadruga Selnica – ena pomembnejših ustanov v kraju, ki je povezovala lokalne pridelovalce in jim zagotavljala potrebno opremo ter storitve.
Prebivalstvo 1869-2025
[uredi | uredi kodo]| leto | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2010 | 2015 | 2020 | 2025 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| št. prebivalcev | 351 | 343 | 359 | 402 | 391 | 626 | 667 | 690 | 778 | 140 | 148 | 131 | 137 | 134 | 129 | 155 | 138 |
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri in literatura
[uredi | uredi kodo]- Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.
- Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.
- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
- Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
- Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
- Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
