Pojdi na vsebino

Sveti Duh na Ostrem vrhu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sveti Duh na Ostrem vrhu
Sveti Duh na Ostrem vrhu se nahaja v Slovenija
Sveti Duh na Ostrem vrhu
Sveti Duh na Ostrem vrhu
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°36′31.47″N 15°27′14.61″E / 46.6087417°N 15.4540583°E / 46.6087417; 15.4540583
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPodravska
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska
ObčinaSelnica ob Dravi
Površina
 • Skupno5,19 km2
Nadm. višina
907 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
 • Skupno118
 • Gostota23 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
2353 Sveti Duh na Ostrem vrhu
Zemljevidi

Sveti Duh na Ostrem vrhu[2], pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Duh na Ostrem vrhu, je razloženo obmejno hribovsko naselje v Občini Selnica ob Dravi. Ustanovljeno je bilo leta 1994 iz dela ozemlja naselij Gradišče na Kozjaku, Vurmat, Zgornji Boč in Veliki Boč.[3] Leži na razglednih slemenih vzhodnega Kozjaka, tik ob državni meji z Avstrijo. Naselje se nahaja na nadmorski višini okoli 907 metrov, v središču pa stoji župnijska cerkev sv. Duha, ena najznačilnejših sakralnih stavb na Kozjaku. Naselje sestavljajo predvsem samotne kmetije, raztresene po slemenih in pobočjih, od koder se odpira širok pogled po Dravski dolini in okoliških hribih. Skozi naselje vodita cesta čez mejni prehod z Avstrijo in planinska Pot čez Kozjak.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Tu so žandarji 24. aprila 1929 pripeljali organizacijskega sekretarka KPJ Đ. Đakovića in sekretarja centralnega odbora Rdeče pomoči Jugoslavije N. Hečimovića. Umorili so ju v gozdu, na meji z Avstrijo, kjer je bil v tistih časih ilegalni prehod za povezavo jugoslovanske partije s tujino. Na ta dogodek opozarjata leta 1979 obnovljena doprsna kipa ustreljenih komunistov.[4]Zaselek Sveti Duh na Ostrem vrhu se je po drugi svetovni vojni uradno preimenoval v Djakovičevo, po jugoslovanskem revolucionarju Djuru Djakoviću.

V preteklosti je bil kraj pomembno središče obmejnega območja Kozjaka. Zaradi lege ob državni meji je imel strateški pomen, hkrati pa je bil tudi versko in gospodarsko središče okoliških zaselkov. Kmetije so bile raztresene po slemenih, prebivalci pa so se ukvarjali predvsem z živinorejo, gozdarstvom in sadjarstvom.

Skozi stoletja je bil Duh na Ostrem vrhu znan tudi kot romarski kraj, kamor so ljudje prihajali k cerkvi sv. Duha, ki je s svojo zgodovino močno zaznamovala razvoj kraja in mu dala ime.

Cerkev

[uredi | uredi kodo]

Središče naselja predstavlja župnijska cerkev sv. Duha, ki stoji na višini 903 metrov in velja za eno izmed najlepših cerkva na Kozjaku. Prvotno je bila na tem mestu kapela sv. Primoža, ki so jo okoli leta 1590 prevzeli pripadniki sekte tako imenovanih skakačev. V času protireformacije je bila kapela požgana.

Leta 1600 so domačini postavili novo kapelo, posvečeno svetemu Duhu, po kateri je kraj pozneje tudi dobil ime. Med letoma 1667 in 1679 so žlemberski gospodje zgradili sedanjo cerkev sv. Duha, ki je postala duhovno središče širšega območja Kozjaka.

Leta 1693 so cerkev obdali z obzidjem ter ob njej postavili kapelo sv. Avguština, v kateri se nahaja križev pot iz 18. stoletja, dragocen umetnostni spomenik tistega časa.

Cerkev je večkrat prenovljena, a še vedno ohranja slogovno podobo 17. stoletja, značilno za preplet baročnih in podeželskih arhitekturnih elementov. S svojo lego na razglednem slemenu in bogato zgodovino ostaja pomembno kulturno, versko in simbolno središče zgornjega Kozjaka.

Pod cerkvijo so graničarji leta 1952 postavili spomenik Djuru Djakoviču, kar je kraj dokončno zaznamovalo kot prostor spomina in spoštovanja do padlih borcev.

Prebivalstvo 2002-2025

[uredi | uredi kodo]
Prebivalstvo Sv. duha na Ostrem vrhu 1869-2025[5]
leto 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2010 2015 2020 2025
št. prebivalcev / / / / / / / / / / / / 120 115 118 99 107

/- ni obstajalo

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 6. novembra 2017.
  3. ↑ »Sv. Duh na Ostrem Vrhu«. Stat.si: krajevna imena. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2016. Pridobljeno 16. marca 2016.
  4. ↑ Ficko, Peter, Po gorah severovzhodne Slovenije, Planinski vodnik, Maribor, 1980
  5. ↑ »Prebivalstvo po: OBČINA/NASELJE, LETO, MERITVE«. PxWeb. Pridobljeno 1. novembra 2025.

Viri in literatura

[uredi | uredi kodo]
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
  • Hölder, Alfred (1883). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Obširen imenik krajev na Štajerskem. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 4. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
  • Hölder, Alfred (1894). Special Orts-Repertorium von Steiermark / Specijalni repertorij krajev na Štajerskem: neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / na novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890. Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder (v nemščini in slovenščini). Zv. 6. Cesarskokraljeva centralna statistična komisija. COBISS 30238209.  
  • Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru. Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna statistična komisija. 1906. COBISS 13067874.  
  • Specialni krajevni repetorij za Štajersko. Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Zv. 4. Cesarskokraljeva dvorna in državna tiskarna. 1918. COBISS 41666305.
  • Zupan, Guido, ur. (1937). Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. COBISS 17618945.
  • Savnik, Roman, ur. (1976). Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. COBISS 18172417.
  • Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Državna založba Slovenije. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.  

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sveti_Duh_na_Ostrem_vrhu&oldid=6534910«