Windhoek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Windhoek
Windhuk, ǀAiǁGams, Otjomuise
mesto

Grb
Lokacija Windhoeka v Namibiji
Koordinati: 22°34′12″S 17°5′1″E / 22.57000°S 17.08361°E / -22.57000; 17.08361Koordinati: 22°34′12″S 17°5′1″E / 22.57000°S 17.08361°E / -22.57000; 17.08361
Država Zastava {{{alias2}}} Namibija
Regija Khomas
Ustanovljeno prvič 1840,
ponovno 1890
Upravljanje
 • župan Muezee Kazapua[1]
 • podžupan Hangapo Veico
Površina
 • Skupno 1.982 sq mi (5.133 km2)
Nadmorska višina 5.600 ft (1.700 m)
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 325.858
 • Gostota 163 preb./sq mi (62,8 preb./km2)
Časovni pas WAT (UTC+1)
 • Poletje (DST) WAST (UTC+2)
Spletna stran Spletna stran

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško tudi Windhuk; khoekhoe: |Aiǁgams; otjiherero: Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije. Nahaja se v središču Namibije na planoti v območju višavja Khomas, na okoli 1700 m nadmorske višine. Windhoek je imel v letu 2011 325.858 prebivalcev, število stalno narašča zaradi priseljevanja iz drugih območij Namibije.

Mesto se je razvilo na mestu stalnega izvira in je znano po avtohtoni pastoralni skupnosti. Se je hitro razvilo po prihodu Jonker Afrikanerja, kapitana Orlama, ki se je tu naselil leta 1840 in zgradil kamnito cerkev za svojo skupnost. V naslednjih desetletjih je več vojn in sovražnosti privedlo naselje do zanemarjanja in uničenja, tako da je bil Windhoek drugič ustanovljen leta 1890, po prihodu nemške cesarske vojske pod poveljstvom majorja Curta von Françoisa.

Windhoek je socialno, gospodarsko, politično in kulturno središče države. Skoraj vsako namibijski državno podjetje, državni organ, izobraževalna in kulturna ustanova ima sedež v mestu.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto Windhoek je tradicionalno znano po dveh imenih: |Ai-ǁGams, (khoekhoe: »vroči izvir«) in Otjomuise [2] (otjiherero: »prostor pare«). Obe tradicionalni imeni se nanašata na vroče vrelce v bližini današnjega mestnega središča. Druga starejša imena mesta so Queen Adelaide’s Bath (Sir James Edward Alexander), Barmen (Carl Hugo Hahn Renska misijonska družba), Concordiaville (po misionarju Josephu Tindallu Wesleyanu) in Wind Hoock (Jan Jonker Afrikaner). [3]

Teorije se razlikujejo v tem, kako je kraj dobil sodobno ime Windhoek. Večina verjame, da izhaja iz afrikanščine Wind-Hoek (vetrni kot). Druga teorija predlaga, da je kapitan Jonker Afrikaner imenoval Windhoek po gorovju Winterhoek v Tulbagh v Južni Afriki, kjer so živeli njegovi predniki. Prva omemba imena Windhoek je v pismu Jonkerja Afrikanerja Josephu Tindallu, z dne 12. avgusta 1844 .[4] Na začetku nemške kolonialne dobe je guverner Theodor Leutwein 14. maja 1903 določil le uradno ime mesta Windhoek.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predkolonialno obdobje[uredi | uredi kodo]

Leta 1840 je Jonker Afrikaner ustanovil naselje Windhoek. [5] On in njegovi privrženci so se naselili v bližini enega od glavnih izvirov tople vode, ki se nahaja v današnjem predmestju Klein Windhoek. Zgradil je kamnito cerkev, ki je sprejela 500 ljudi, in bila uporabljena tudi kot šola. Dva renska misijonarja, Carl Hugo Hahn in Franz Heinrich Kleinschmidt, sta začela delovati v kraju konec leta 1842 in bila dve leti kasneje zamenjana [6] z dvema metodistoma, Richardom Hardyjem in Josephom Tindallom. [7] Windhoek je postal urejen in nekaj časa cvetel, vendar so vojne med ljudmi ljudstva Nami in Herero sčasoma uničili naselje. Po dolgi odsotnosti Windhoek leta 1873 Hahn spet obiskal mesto in je bil zgrožen, da nič ni ostalo od nekdanje mestne blaginje. Junija 1885 je švicarski botanik našel le šakale in stradajoče pegatke med zanemarjenim sadnim drevjem. [8]

Kolonialno obdobje[uredi | uredi kodo]

Windhoek ob koncu 19. st.
Znamka nemške Jugozahodne Afrike z žigom Windhuk
Sanderburg, eden od treh gradov v Windhoeku

Leta 1878 je Velika Britanija aneksirala Walvis Bay in ga leta 1884 priključila Rtu dobrega upanja, vendar Britanija ni razširila svojega vpliva v notranjost. Na zahtevo trgovcev iz Lüderitza je bila 1884 izdana deklaracija o nemškem protektoratu nad Nemško južno-zahodno Afriko. Nemška kolonija je nastala z določitvijo njenih meja leta 1890 in Nemčija je poslala zaščitni korpus pod vodstvom majorja Curta Françoisa za vzdrževanje reda. Françoisov garnizon je bil nameščen v Windhoeku in se strateško nahajal kot blažilnik med ljudstvoma Nama in Herero, kjer je bilo dvanajst močnih izvirov, torej voda potrebna za pridelavo hrane.

Kolonialni Windhoek ki je bil ponovno ustanovljen 18. oktobra 1890, ko je François položil temeljni kamen za trdnjavo, zdaj znano kot Alte Feste (Stara trdnjava). [9] Po letu 1907 se je razvoj pospešil s preseljevanjem ljudi iz podeželja v mesto. Prišlo je tudi do večjega dotoka evropskih naseljencev, ki so prihajali iz Nemčije in Južne Afrike. Podjetja so se naselila ob Kaiser Street (trenutno Independence Avenue) in po grebenu nad mestom. V tem času so bili v Windhoeku zgrajeni trije gradovi: Heinitzburg, Sanderburg in Schwerinsburg.

Južnoafriška uprava po 1. svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Nemška kolonialna se je končala po koncu med prve svetovne vojne, ko so maja 1915, v imenu britanskega imperija, južnoafriške čete zasedle Windhoek. V naslednjih petih letih je državo upravljala vojaška vlada Jugozahodne Afrike. Razvoj mesta Windhoek in države, kasneje znane kot Namibija, se je praktično ustavil. Po drugi svetovni vojni je razvoj Windhoeka postopoma dobil nov zagon, saj je bilo na voljo več kapitala za izboljšanje gospodarske klime. Po letu 1955 so bili začeti veliki javni projekti kot gradnja novih šol in bolnišnic, asfaltiranje mestnih cest (projekt začel leta 1928 na Kaiser Street), ter gradnja jezov in cevovodov za končno stabilizirano oskrbo z vodo. Leta 1958 so kot prvi na svetu uvedli projekt recikliranja odplak. Po čiščenju odpadne vode, to neposredno pošiljajo v mestni oskrbni vodovodni sistem. [10]

Windhoek je uradno dobil mestne pravice 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta. [11]

Po osamosvojitvi Namibije[uredi | uredi kodo]

Z neodvisnostjo Namibije v letu 1990, je bil Windhoek priznan kot glavno mesto. Še danes je glavno mesto Republike Namibije, kakor tudi pokrajinsko središče osrednje regije Khomas. Od takrat je mesto doživelo pospešeno rast in razvoj

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitski posnetek Windhoeka

Mesto leži na položno ravnici na severni strani Khomas Hochland (visoke planote Khomas) v kotlini Windhoek, ki se razteza v smeri sever-jug približno 80 km proti mestu Okahandja. Srednja nadmorska višina Windhoeka je 1.657 m.

Razširitev območja mesta je - poleg finančnih omejitev - dokazano izziv zaradi svoje geografske lege. V južnih, vzhodnih in zahodnih smereh Windhoek obdajajo skalnata, gorska območja, ki omogočajo le drag razvoj zemljišč. Južna stran ni primerna za industrijski razvoj zaradi prisotnosti podzemnih vodonosnikov. Tako ostaja le veliko območje primestja Brakwater severno od mesta, edini izvedljiv prostor za širitev Windhoeka. [12]

Kljub temu je mestni svet Windhoeka načrtoval širitev mestnih meja, ki naj bi pokrivale 5.133,4 kvadratne kilometre. Tako naj bi bil Windhoek tretje največje mesto na svetu po površini, za Tjandžinom in Carigradom, čeprav je gostota prebivalstva le 63 prebivalcev na kvadratni kilometer. [13]

Predeli mesta[uredi | uredi kodo]

Windhoek je razdeljen na različne upravne enote: :[14] Academia, Auasblick, Avis, Cimbebasia, Dorado Park, Donkerhoek, Eros, Eros Park, Greenwell Matongo, Goreangab, Hakahana, Havanna, Hochland Park, Katutura, Khomasdal, Kleine Kuppe, Klein-Windhoek, Lafrenz Industrial Area, Ludwigsdorf, Luxury Hill, Northern Industrial, Okuryangava, Olympia, Otjomuise, Pionierspark, Prosperita, Rocky Crest, Southern Industrial, Suiderhof, Wanaheda, Windhoek Central, Windhoek North, Windhoek West

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Windhoek se nahaja v pol-sušni podnebni regiji (Köppen: BSH). Dnevi so večinoma vroči, zelo vročih v poletnih mesecih, medtem ko so noči precej hladnejše. Povprečna letna temperatura je 19,47 ° C, kar je precej za mesto na visoki nadmorski višini na robu tropov. To je predvsem zaradi razširjenosti vročega severnega zračnega toka in gora na jugu, ki dajejo zavetje mestu pred hladnimi južnimi vetrovi.

V zimskih mesecih junij, julij in avgust pade malo ali nič dežja. Minimalne temperature v zimskem območju so med -5 in 18 ° C. Noči so navadno hladne in zelo hladne pred zoro. Tu skoraj nikoli ne sneži. Dnevne temperature se razlikujejo od največ 20 ° C v juliju do 31 ° C v januarju.

Čeprav je sezona 2010/2011 v deževnem obdobju prinesla rekordnih več kot 1.000 milimetrov dežja, je srednja letna količina padavin okoli 360 mm, vse premalo za podporo poljedelstvu brez uporabe zalivanja. Naravna vegetacija območja je grmičevje in stepa. Suše so reden pojav, z dvema najhujšima sezonama v polpretekli zgodovini, 1981/82 in 2012/13, ko je padlo samo 126 oziroma 166 milimetrov dežja. [15]

Uprava[uredi | uredi kodo]

Windhoek je edina naselje v regiji Khomas s samostojno upravo. Vodi jo občinski, ki ima trenutno petnajst sedežev. [16]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V Windhoeku je leta 1971 živelo približno 26.000 belcev, okoli 24.000 črnih prebivalcev. Približno tretjina belih prebivalcev v tistem času ali vsaj 9.000 premožni posameznikov, so bili nemško govoreči. Trenutno število prebivalcev Windhoeka znaša več kot 322.500 (65% črncev, 17% belcev, 18% drugih) in raste s 4% letno, v delu neformalnih naselij je ta še višja skoraj 10% na leto.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Mesto je upravno, poslovno in industrijsko središče Namibije. Študija 1992-1993 je ocenila, da Windhoek zagotavlja več kot polovico nekmetijskih delovnih mest v Namibiji in 96% nacionalni delež zaposlenih v javnih službah, v prometu in komunikacijah 94%, finančnih in poslovnih storitvah 82%.[17] Glede na njegovo relativno velikost je Windhoek celo več kot mnoga druga nacionalna glavna mesta, socialno, gospodarsko in kulturno središče države. Skoraj vsako državno podjetje ima sedež tukaj. Ti je Univerza, državno gledališče, vse službe ministrstev in vsi večji mediji in finančni subjekti. Vladni proračun mesta Windhoek je skoraj enak kot skupaj vse druge namibijske lokalne oblasti. [18] V poosamosvojitvenem obdobju so bili zgrajeni nekateri nakupovalni centri, vključno Maerua Mall, Wernhil Park Mall in The Grove Mall.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Zaradi bližine mednarodnega letališča Hosea Kutako International Airport, ima Windhoek pomembno vlogo v turizmu Namibije. Poročilo o namibijskem turizmu za leto 2012 - 2013, ki ga je pripravila Millennium Challenge Corporation za namibijski Direktorat za turizem kaže, da 56% vseh turistov, ki obiščejo Namibijo, obišče Windhoek. Precejšen del namibijskega turizma, ki je povezan s para državnimi in upravnimi organi, kot so Namibia Wildlife Resorts, Air Namibia in Turistična organizacija Namibija, kot tudi s turizmom povezana združenja, kot Hospitality Association ob Namibi, ima sedež v Windhoeku. Windhoek je tudi sedež številnih pomembnih hotelov, kot so Windhoek Country Club Resort in nekaterih mednarodnih hotelskih verig (Avani Hotels and Resorts in Hilton Hotels and Resorts).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Vrtovi pri Parlamentu
Kristusova cerkev
Tintenpalast v Windhoeku
  • Alte Feste – (Stara trdnjava) zgrajena 1890, danes stavba Narodnega muzeja.
  • Kristusova cerkevluteranska cerkev nastala 1910, zgrajena v neogotskem slogu z Art Nouveau elementi. Stoji v zgodovinskem centru Windhoeka blizu vrtov ob Parlamentu in Tintenpalast.[19]
  • Spomenik Curtu von Françoisu pred Mestno hišo. Odkrit 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta.
  • Spomenik herojem - uradna vojni spomenik Republike Namibije
  • Narodna knjižnica
  • Konjeniški spomenik (Reiterdenkmal), kip posvečen zmagi nemškega cesarstva nad ljudstvom Herero in Nama v letih 1904-1907[20] Kip je bil odstranjen iz njegovega prvotnega prostora zraven Kristusove cerkve v decembru 2013 in je zdaj na ogled na dvorišču Alte Feste.[21]
  • Stolnica svete Marije
  • Vrhovno sodišče Namibije – zgrajeno med 1994 in 1996[22] je edina stavba zgrajena v obdobju po neodvisnosti v afriškem arhitekturnem slogu.[23]
  • Trije gradovi arhitekta Wilhelma Sanderja: Heinitzburg, Sanderburg in Schwerinsburg[24]
  • Tintenpalast – znotraj vrtov Parliamenta, sedež obeh domov parlamenta Namibije. Zgrajena med 1912 in 1913 stoji ob Robert Mugabe Avenue.
  • Turnhalle – neoklasicistična zgradba Wilhelminske arhitekture, zgrajena 1909.[25]
  • Javna knjižnica Windhoeka – zgrajena 1925.[26]
  • Železniška postaja
  • Zoološki vrt

Promet[uredi | uredi kodo]

Železnica[uredi | uredi kodo]

Windhoek je povezan z železnico na:

  • Okahandja (sever)
  • Rehoboth (jug)
  • Gobabis (vzhod)

Ceste[uredi | uredi kodo]

Poslovna četrt Windhoek
Avenija osamosvojitve

Leta 1928, je bila prva asfaltna cesta v Windhoeku Kaiserstraße, zdaj Independence Avenue. Deset let kasneje Gobabis Road, zdaj Sam Nujoma Drive. Danes je od okoli 40.000 km celotnega namibijskega cestnega omrežja, približno 5.000 kilometrov modernizirano.

Windhoek ima tri glavne ceste za dostop iz Rehobota, Gobabisa in Okahandja ki so asfaltirane in so oblikovane za sprejem večjih poplav, ki se pričakujejo v petdesetih letih. Modernizirane ceste so predvidene za promet pri 120 kilometrih na uro in naj bi trajale 20 let.

Kot povsod v Namibiji je javni prevoz skromen, prevoz po mestu je večinoma urejen s taksijem. V letu 2013 je bilo registriranih 6,492 taksijev.

Letališča[uredi | uredi kodo]

Windhoek ima dve letališči. Bliže mestu se nahaja Eros, 7 km južno od središča mesta za manjša letala in Hosea Kutako International Airport, 42 km vzhodno od mesta. V in iz Windhoeka delujejo številne tuje letalske družbe. Na voljo so tudi čarterski in helikopterski leti in druga letala za najem.

Hosea Kutako International Airport obravnava več kot 800.000 potnikov na leto. Ima eno vzletno-pristajalno stezo, brez omejitve zmogljivosti. Drugi dve mednarodni letališči se nahajata v Walvis Bayu in Lüderitzu. Neposredno dnevno so povezana s Frankfurtom. Johannesburg je oddaljen le dve uri poleta, od koder se je mogoče povezati z več kot 50 mesti. South African Airways, Air Berlin in Air Namibia imajo dnevne lete v Windhoek, medtem ko TAAG Angola Airlines dvakrat tedensko leti v Luando.

Letališče Eros je najprometnejše letališče v Namibiji v smislu vzletov in pristankov. [40] To mestno letališče odpravi okoli 12.000 posameznih letov na leto, večinoma so lahka letala. Omejitev je dolžina vzletno-pristajalne steze, hrup in zračni prostor. Večina čarterskih operaterjev Namibije ima bazo na Erosu.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Splošno izobraževalne visoke šole v Windhoeku so:

  • University of Namibia (UNAM)
  • Namibia University of Science and Technology (NUST), od 2015 Polytechnic of Namibia
  • International University of Management (IUM)

Windhoek ima tudi 29 srednjih šol in 58 osnovnih šol.

Partnerska mesta[uredi | uredi kodo]

Windhoek pogodbene in partnerske odnose z naslednjimi mesti:[27]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jason, Loide (28 November 2012). "Windhoek elects new mayor". New Era. 
  2. ^ Menges, Werner (12 May 2005). "Windhoek?! Rather make that Otjomuise". The Namibian. 
  3. ^ Windhoek – Der kleine Stadtführer, Conny von Dewitz, 2009, ISBN 978-3-941602-17-5
  4. ^ [1]
  5. ^ "The Orlams Afrikaners – the Creole Africans of the Garieb". Cape Slavery Heritage. Pridobljeno dne 8 July 2010. 
  6. ^ Vedder, Heinrich (1997). Das alte Südwestafrika. Südwestafrikas Geschichte bis zum Tode Mahareros 1890 [The old South-West Africa. South-West Africa's history until Maharero's death 1890] (German) (7th izd.). Windhoek: Namibia Scientific Society. ISBN 0-949995-33-9. 
  7. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, A (entry for Jonker Afrikaner)". klausdiers.com. Pridobljeno dne 1 October 2011. 
  8. ^ Windhoek City Council: The History of Windhoek
  9. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, V (entry for Curt von François)". klausdiers.com. Pridobljeno dne 1 October 2011. 
  10. ^ Surviving in an arid land: Direct reclamation of potable water at Windhoek's Goreangab Reclamation Plant by Petrus Du Pisani
  11. ^ "Windhoek erhielt heute Stadtrechte" [Windhoek received town privileges today]. Allgemeine Zeitung (German) (2015 reprint izd.). 18 October 1965. 
  12. ^ New Era, 10 Feb 2010: Windhoek's battle for land, by Desie Heita Arhivirano julij 16, 2011 na spletnih straneh Wayback Machine.
  13. ^ Retief, Christo (2 July 2013). "Windhoek slaan Afrika-rekord" [Windhoek beats Africa record]. Die Republikein. 
  14. ^ "The Windhoek Structure Plan". City of Windhoek. 1996. str. 11–12. Pridobljeno dne 2 July 2013. 
  15. ^ Menges, Werner (28 May 2013). "Most severe drought in 30 years". The Namibian. 
  16. ^ "Know Your Local Authority". Election Watch (3) (Institute for Public Policy Research). 2015. str. 4. 
  17. ^ "The Windhoek Structure Plan". City of Windhoek. 1996. str. 6. Pridobljeno dne 2 July 2013. 
  18. ^ Heita, Desie (11 February 2010). "Owning a house ... a dream deferred". New Era. 
  19. ^ Bause, Tanja (24 May 2010). "Landmark church celebrates centenary". The Namibian. 
  20. ^ Bause, Tanja (30 January 2012). "Monument's centenary remembered". The Namibian. 
  21. ^ Steynberg, Francoise (27 December 2013). "Ruiter val op heiligste dag" [Rider falls on holiest day]. Die Republikein (Afrikaans). 
  22. ^ "Windhoek Supreme Court". Windhoek Consulting Engineers. Pridobljeno dne 24 November 2010. 
  23. ^ "Windhoek on Foot". Venture Publications. Pridobljeno dne 24 November 2010. 
  24. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, S". klausdierks.com. Pridobljeno dne 3 October 2011. 
  25. ^ Vogt, Andreas (18 December 2009). "100 years Turnhalle • From gymnasium to Tribunal". Die Republikein. 
  26. ^ Shejavali, Nangula (19 February 2009). "National News 19.02.2009 Public library gets a facelift". The Namibian. 
  27. ^ "Status of Cooperation Agreement" (PDF). Pridobljeno dne 1 October 2009. 
  28. ^ "Berlin – City Partnerships". Der Regierende Bürgermeister Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 May 2013. Pridobljeno dne 17 September 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]