Windhoek

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Windhoek
Windhuk, ǀAiǁGams, Otjomuise
mesto

Grb
Lega Windhoeka v Namibiji
Koordinati: 22°34′12″S 17°5′1″E / 22.57000°S 17.08361°E / -22.57000; 17.08361Koordinati: 22°34′12″S 17°5′1″E / 22.57000°S 17.08361°E / -22.57000; 17.08361
Država Zastava {{{alias2}}} Namibija
Regija Khomas
Ustanovljeno prvič 1840,
ponovno 1890
Upravljanje
 • župan Muezee Kazapua[1]
 • podžupan Hangapo Veico
Površina
 • Skupno 1.982 sq mi (5.133 km2)
Nadmorska višina 5.600 ft (1.700 m)
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 325.858
 • Gostota 163 preb./sq mi (62,8 preb./km2)
Časovni pas WAT (UTC+1)
 • Poletje (DST) WAST (UTC+2)
Spletna stran Spletna stran

Windhoek (/vɪnt.hʊk/; nemško Windhuk; kojkojsko |Aiǁgams; otjiherersko Otjomuise) je glavno in največje mesto Republike Namibije. Je v središču Namibije na planoti na območju višavja Khomas na okoli 1700 m nadmorske višine. Windhoek je imel v letu 2011 325.858 prebivalcev, število stalno narašča zaradi priseljevanja z drugih območij Namibije.

Mesto se je razvilo ob stalnem izviru in je znano po avtohtoni pastoralni skupnosti. Hitro se je razvilo po prihodu Jonkerja Afrikanerja, voditelja Orlamov, ki se je tu naselil leta 1840 in zgradil kamnito cerkev za svojo skupnost. V naslednjih desetletjih je bilo več vojn in sovražnosti, naselje je postalo zanemarjeno in uničeno, tako da je bil Windhoek drugič ustanovljen leta 1890, po prihodu nemške cesarske vojske pod poveljstvom majorja Curta von Françoisa.

Windhoek je družbeno, gospodarsko, politično in kulturno središče države. Skoraj vsa namibijska državna podjetja, državni organi, izobraževalne in kulturne ustanove imajo sedež v mestu.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Mesto Windhoek je znano po dveh imenih: |Ai-ǁGams (kojkojsko "vroči izvir") in Otjomuise [2] (otjiherersko "prostor pare"). Obe stari imeni se nanašata na vroče vrelce v bližini današnjega mestnega središča. Druga starejša imena mesta so Queen Adelaide’s Bath (Sir James Edward Alexander), Barmen (Carl Hugo Hahn, renska misijonska družba), Concordiaville (po misijonarju Josephu Tindallu Wesleyanu) in Wind Hoock (Jan Jonker Afrikaner). [3]

O uveljavitvi imena Windhoek je več različnih teorij. Večina verjame, da izhaja iz afrikanske besede wind-hoek (vetrni kot). Po drugi teoriji je Jonker Afrikaner imenoval Windhoek po gorovju Winterhoek v Tulbaghu v Južni Afriki, kjer so živeli njegovi predniki. Prvič je Windhoek omenjen v pismu Jonkerja Afrikanerja Josephu Tindallu z dne 12. avgusta 1844 .[4] Na začetku nemške kolonialne dobe je guverner Theodor Leutwein 14. maja 1903 odločil, da bo uradno ime mesta Windhoek.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Predkolonialno obdobje[uredi | uredi kodo]

Leta 1840 je Jonker Afrikaner ustanovil naselje Windhoek. [5] S privrženci se je naselil v bližini enega glavnih izvirov tople vode v današnjem predmestju Mali Windhoek. Zgradil je kamnito cerkev, ki je sprejela 500 ljudi, v njej je bila tudi šola. Dva renska misijonarja, Carl Hugo Hahn in Franz Heinrich Kleinschmidt, sta začela delovati v kraju konec leta 1842 in bila dve leti pozneje zamenjana [6] z dvema metodistoma, Richardom Hardyjem in Josephom Tindallom. [7] Windhoek je postal urejen in je nekaj časa cvetel, vendar so vojne med Nami in Hereri sčasoma uničile naselje. Po dolgi odsotnosti je Hahn leta 1873 spet obiskal mesto in je bil zgrožen, ko je videl, da od nekdanje blaginje ni ostalo nič. Junija 1885 je švicarski botanik med zanemarjenim sadnim drevjem našel le šakale in sestradane pegatke. [8]

Kolonialno obdobje[uredi | uredi kodo]

Windhoek ob koncu 19. stoletja
Znamka Nemške Jugozahodne Afrike z žigom Windhuk
Sanderburg, eden od treh gradov v Windhoeku

Leta 1878 je Velika Britanija aneksirala Walvis Bay in ga leta 1884 priključila Rtu dobrega upanja, ni pa razširila svojega vpliva v notranjost. Na zahtevo trgovcev iz Lüderitza je bila 1884 izdana deklaracija o nemškem protektoratu nad Nemško Južnozahodno Afriko. Nemška kolonija je nastala z določitvijo meja leta 1890 in Nemčija je poslala zaščitni korpus pod vodstvom majorja Curta Françoisa za vzdrževanje reda. Françoisov garnizon je bil nameščen v Windhoeku in je strateško blažil spore med Nami in Hereri. 12 močnih izvirov je zagotavljalo vodo za pridelavo hrane.

Kolonialni Windhoek bil ponovno ustanovljen 18. oktobra 1890, ko je François položil temeljni kamen za Staro trdnjavo (Alte Feste). [9] Po letu 1907 se je razvoj pospešil s preseljevanjem ljudi s podeželja v mesto. Prišlo je tudi precej evropskih naseljencev iz Nemčije in Južne Afrike. Podjetja so se naselila ob Kaiserjevi ulici (zdaj Avenija osamosvojitve /Independence Avenue/) in po grebenu nad mestom. V tem času so bili v Windhoeku zgrajeni trije gradovi: Heinitzburg, Sanderburg in Schwerinsburg.

Južnoafriška uprava po 1. svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Nemško kolonialno obdobje se je končalo po koncu prve svetovne vojne, ko so maja 1915 v imenu britanskega imperija južnoafriške čete zasedle Windhoek. V naslednjih petih letih je državo upravljala vojaška vlada Jugozahodne Afrike. Razvoj mesta Windhoek in države, pozneje znane kot Namibija, se je ustavil. Po drugi svetovni vojni je razvoj Windhoeka postopoma dobil nov zagon, saj je bilo na voljo več kapitala za izboljšanje gospodarstva. Po letu 1955 so bili začeti veliki javni projekti, kot so gradnja novih šol in bolnišnic, asfaltiranje mestnih cest (projekt se je leta 1928 začel na Kaiserjevi ulici) ter gradnja jezov in cevovodov za končno ustaljeno oskrbo z vodo. Leta 1958 so kot prvi na svetu uvedli recikliranje odplak. Po čiščenju odpadne vode jo neposredno pošiljajo v mestni oskrbni vodovodni sistem. [10]

Windhoek je uradno dobil mestne pravice 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta. [11]

Po osamosvojitvi Namibije[uredi | uredi kodo]

Z neodvisnostjo Namibije leta 1990 je bil Windhoek priznan kot glavno mesto. Še danes je glavno mesto Republike Namibije, pa tudi pokrajinsko središče osrednje regije Khomas. Od takrat je mesto doživelo pospešeno rast in razvoj.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Satelitski posnetek Windhoeka

Mesto leži na položno ravnici na severni strani visoke planote Khomas v kotlini Windhoek, ki se razteza v smeri sever–jug približno 80 km proti mestu Okahandja. Srednja nadmorska višina Windhoeka je 1657 m.

Razširitev območja mesta je bila poleg finančnih omejitev izziv zaradi geografske lege. V južnih, vzhodnih in zahodnih smereh Windhoek obdajajo skalnata, gorska območja, ki omogočajo drag razvoj zemljišč. Južna stran ni primerna za industrijski razvoj zaradi podzemnih vodonosnikov. Tako ostaja le veliko območje primestja Brakwater severno od mesta edini primeren prostor za širitev Windhoeka. [12]

Kljub temu je mestni svet Windhoeka načrtoval širitev mestnih meja, ki naj bi pokrivale 5133,4 km². Tako naj bi bil Windhoek tretje največje mesto na svetu po površini, za Tjandžinom in Carigradom, čeprav je gostota prebivalstva le 63 prebivalcev na km². [13]

Predeli mesta[uredi | uredi kodo]

Windhoek je razdeljen na več upravnih enot:[14] Academia, Auasblick, Avis, Cimbebasia, Dorado Park, Donkerhoek, Eros, Eros Park, Greenwell Matongo, Goreangab, Hakahana, Havanna, Hochland Park, Katutura, Khomasdal, Kleine Kuppe, Klein-Windhoek, Lafrenz Industrial Area, Ludwigsdorf, Luxury Hill, Northern Industrial, Okuryangava, Olympia, Otjomuise, Pionierspark, Prosperita, Rocky Crest, Southern Industrial, Suiderhof, Wanaheda, Windhoek Central, Windhoek North, Windhoek West.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Windhoek je v polsušni podnebni regiji (Köppen: BSH). Dnevi so večinoma vroči, zelo vroči poleti, medtem ko so noči precej hladnejše. Povprečna letna temperatura je 19,47 °C, kar je precej za mesto na visoki nadmorski višini na robu tropov. To je predvsem zaradi razširjenosti vročega severnega zračnega toka in gora na jugu, ki dajejo zavetje mestu pred hladnimi južnimi vetrovi.

V zimskih mesecih, junija, julija in avgusta, pade malo ali nič dežja. Najnižje temperature so med –5 in 18 °C. Noči so navadno hladne in zelo hladne pred zoro. Skoraj nikoli ne sneži. Dnevne temperature se razlikujejo od največ 20 °C julija do 31 °C januarja.

Čeprav je sezona 2010/11 v deževnem obdobju prinesla rekordnih več kot 1000 milimetrov dežja, je srednja letna količina padavin okoli 360 mm, kar je premalo za poljedelstvo brez zalivanja. Naravno rastlinje območja je grmičevje in stepa. Suše so redne z dvema najhujšima sezonama v polpretekli zgodovini, 1981/82 in 2012/13, ko je padlo samo 126 oziroma 166 milimetrov dežja. [15]

Uprava[uredi | uredi kodo]

Windhoek je edino naselje v Khomasu s samostojno upravo. Vodi jo občinski svet, ki ima 15 sedežev. [16]

Demografija[uredi | uredi kodo]

V Windhoeku je leta 1971 živelo približno 26.000 belcev in okoli 24.000 temnopoltih. Približno tretjina belih prebivalcev v tistem času ali vsaj 9000 premožnih posameznikov je govorilo nemško. Zdaj ima Windhoek več kot 322.500 prebivalcev (65 temnopoltih, 17 % belcev, 18 % drugih) in raste za 4 % letno, v neuradnih naseljih pa skoraj za 10 % letno.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Mesto je upravno, poslovno in industrijsko središče Namibije. Po študiji iz leta 1992/93 Windhoek zagotavlja več kot polovico nekmetijskih delovnih mest v Namibiji in ima 96-odstotni nacionalni delež zaposlenih v javnih službah, v prometu in komunikacijah 94-odstotni, v finančnih in poslovnih storitvah 82-odstotni.[17] Glede na velikost je Windhoek v primerjavi z mnogimi drugimi glavnimi mesti tudi družbeno, gospodarsko in kulturno središče države. Skoraj vsa državna podjetja imajo sedež v njem, pa tudi univerza, državno gledališče, vse službe ministrstev in vsi večji mediji in finančni subjekti. Vladni proračun mesta Windhoek je skoraj tak kot vseh drugih namibijskih lokalnih oblasti skupaj. [18] V obdobju po osamosvojitvi so bili zgrajeni nekateri nakupovalni centri, tudi Maerua Mall, Wernhil Park Mall in The Grove Mall.

Turizem[uredi | uredi kodo]

Zaradi bližine mednarodnega letališča Hosea Kutako je Windhoek pomemben za turizem Namibije. Poročilo o namibijskem turizmu za leto 2012–2013, ki ga je pripravila Družba za izziv tisočletja (Millennium Challenge Corporation) za namibijski direktorat za turizem, kaže, da 56 % vseh turistov, ki obiščejo Namibijo, obišče Windhoek. Precejšen del namibijskega turizma, ki je povezan s paradržavnimi in upravnimi organi, kot so rezervati za divje živali (Namibia Wildlife Resorts), Air Namibia in turistična organizacija, pa tudi s turizmom povezana združenja, kot je združenje za gostoljubnost (Hospitality Association ob Namibi), ima sedež v Windhoeku. Windhoek je tudi sedež številnih pomembnih hotelov, kot je Windhoek Country Club Resort in nekaterih mednarodnih hotelskih verig (Avani Hotels and Resorts in Hilton Hotels and Resorts).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Vrtovi pri Parlamentu
Kristusova cerkev
Tintenpalast v Windhoeku
  • Stara trdnjava (Alte Feste), zgrajena 1890, danes stavba Narodnega muzeja;
  • Kristusova cerkev, luteranska cerkev iz leta 1910, zgrajena v neogotskem slogu s prvinami art nouveauja. Stoji v zgodovinskem centru Windhoeka blizu vrtov ob parlamentu in Tintenpalastu;[19]
  • spomenik Curtu von Françoisu pred Mestno hišo. Odkrit je bil 18. oktobra 1965 ob 75. obletnici druge ustanovitve mesta;
  • spomenik herojem, uraden vojni spomenik Republike Namibije;
  • Narodna knjižnica;
  • konjeniški spomenik (Reiterdenkmal), kip, posvečen zmagi nemškega cesarstva nad Hereri in Nami v letih 1904–1907;[20] kip je bil odstranjen s prvotnega prostora zraven Kristusove cerkve decembra 2013 in je zdaj na ogled na dvorišču Stare trdnjave;[21]
  • stolnica svete Marije;
  • Vrhovno sodišče Namibije – zgrajeno med 1994 in 1996[22] je edina stavba, zgrajena v obdobju po neodvisnosti v afriškem arhitekturnem slogu;[23]
  • trije gradovi arhitekta Wilhelma Sanderja: Heinitzburg, Sanderburg in Schwerinsburg;[24]
  • Tintenpalast – v vrtovih parlamenta, sedež obeh domov parlamenta Namibije. Zgrajena je bila med 1912 in 1913 ter stoji ob Aveniji Roberta Mugabeja;
  • Turnhalle – neoklasicistična zgradba wilhelminske arhitekture, zgrajena 1909;[25]
  • javna knjižnica Windhoeka – zgrajena 1925;[26]
  • železniška postaja;
  • zoološki vrt.

Promet[uredi | uredi kodo]

Železnica[uredi | uredi kodo]

Windhoek je z železnico povezan z:

  • Okahandjo (sever)
  • Rehobothom (jug)
  • Gobabisom (vzhod)

Ceste[uredi | uredi kodo]

Poslovna četrt Windhoeka
Avenija osamosvojitve

Leta 1928 je bila prva asfaltirana Kaiserjeva cesta, zdaj je Avenija osamosvojitve, deset let pozneje cesta Gobabis, zdaj še Sam Nujoma Drive. Danes je od okoli 40.000 km celotnega namibijskega cestnega omrežja posodobljenih približno 5000 kilometrov.

Windhoek ima tri glavne ceste za dostop iz Rehobota, Gobabisa in Okahandje, ki so asfaltirane in so zavarovane pred večjimi poplavami, ki se pričakujejo v petdesetih letih. Posodobljene ceste so predvidene za promet pri 120 kilometrih na uro in naj bi trajale 20 let.

Kot povsod v Namibiji je javni prevoz skromen, prevoz po mestu je večinoma mogoč s taksijem. Leta 2013 je bilo registriranih 6492 taksijev.

Letališča[uredi | uredi kodo]

Windhoek ima dve letališči. Bliže mestu je Eros, 7 km južno od središča mesta za manjša letala, in mednarodno letališče Hosea Kutako, 42 km vzhodno od mesta. V Windhoek in iz njega vozijo številne tuje letalske družbe. Na voljo so tudi čarterski in helikopterski leti in letala za najem.

Mednarodno letališče sprejme več kot 800.000 potnikov letno. Ima eno vzletno-pristajalno stezo brez omejitve zmogljivosti. Drugi dve mednarodni letališči sta v Walvis Bayu in Lüderitzu. Neposredno dnevno so povezana s Frankfurtom. Johannesburg je oddaljen le dve uri poleta, od koder se je mogoče povezati z več kot 50 mesti. South African Airways, Air Berlin in Air Namibia imajo dnevne lete v Windhoek, medtem ko TAAG Angola Airlines dvakrat tedensko leti v Luando.

Letališče Eros je najprometnejše letališče v Namibiji glede vzletov in pristankov. [40] To mestno letališče odpravi okoli 12.000 posameznih letov letno, večinoma so lahka letala. Omejitve so dolžina vzletno-pristajalne steze, hrup in zračni prostor. Večina čarterskih operaterjev Namibije ima sedež na tem letališču.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Splošno izobraževalne visoke šole v Windhoeku so:

  • Namibijska univerza (UNAM),
  • Namibijska univerza za znanost in tehnologijo (NUST), od leta 2015 Politehnika Namibije,
  • Mednarodna univerza za menedžment (IUM).

Windhoek ima tudi 29 srednjih in 58 osnovnih šol.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Windhoek ima pogodbene in partnerske odnose s temi mesti:[27]

  • Flag of the People's Republic of China Šanghaj, od 1. junija 1996
  • Flag of the United States Richmond, Virginia, ZDA, od 20. marca 1998
  • Zastava Nemčije Wetzlar, Nemčija
  • Zastava Nemčije Berlin, od 18. aprila 2000[28]
  • Zastava Nemčije Trossingen, Nemčija od 3. oktobra 2000
  • Zastava Nemčije Bremen, Nemčija od 18. aprila 2000
  • Zastava Kameruna Douala, Kamerun od 31. avgusta 2000
  • Zastava Zimbabveja Harare, Zimbabve od 8. novembra 2000
  • Zastava Bocvane Gaborone, Bocvana od 23. avgusta 2001
  • Zastava Kube Havana, Kuba od 23. oktobra 2001
  • Zastava {{{alias2}}} Eenhana, Namibija od 17. aprila 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Ongvediva, od 17. aprila 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Ondangva, od 17. aprila 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Outapi, od 17. aprila 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Ošakati, od 18. aprila 2002
  • Zastava Južne Afrike Lephalale, Republika Južna Afrika od 22. maja 2002
  • Zastava Finske Vantaa, Finska od 13. avgusta 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Walvis Bay, od 8. oktobra 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Mariental, od 11. marca 2003
  • Zastava {{{alias2}}} Gibeon, od 11. marca 2003
  • Zastava {{{alias2}}} Maltahöhe, od 12. aprila 2002
  • Zastava {{{alias2}}} Aranos, od 13. marca 2003
  • Zastava {{{alias2}}} Stampriet, od 13. marca 2003
  • Zastava {{{alias2}}} Rehoboth, od 14. marca 2003
  • Zastava {{{alias2}}} Lüderitz, od 14. marca 2003

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Jason, Loide (28 November 2012). "Windhoek elects new mayor". New Era. 
  2. ^ Menges, Werner (12 May 2005). "Windhoek?! Rather make that Otjomuise". The Namibian. 
  3. ^ Windhoek – Der kleine Stadtführer, Conny von Dewitz, 2009, ISBN 978-3-941602-17-5
  4. ^ [1]
  5. ^ "The Orlams Afrikaners – the Creole Africans of the Garieb". Cape Slavery Heritage. Pridobljeno dne 8 July 2010. 
  6. ^ Vedder, Heinrich (1997). Das alte Südwestafrika. Südwestafrikas Geschichte bis zum Tode Mahareros 1890 [The old South-West Africa. South-West Africa's history until Maharero's death 1890] (German) (7th izd.). Windhoek: Namibia Scientific Society. ISBN 0-949995-33-9. 
  7. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, A (entry for Jonker Afrikaner)". klausdiers.com. Pridobljeno dne 1 October 2011. 
  8. ^ Windhoek City Council: The History of Windhoek
  9. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, V (entry for Curt von François)". klausdiers.com. Pridobljeno dne 1 October 2011. 
  10. ^ Surviving in an arid land: Direct reclamation of potable water at Windhoek's Goreangab Reclamation Plant by Petrus Du Pisani
  11. ^ "Windhoek erhielt heute Stadtrechte" [Windhoek received town privileges today]. Allgemeine Zeitung (German) (2015 reprint izd.). 18 October 1965. 
  12. ^ New Era, 10 Feb 2010: Windhoek's battle for land, by Desie Heita Arhivirano julij 16, 2011 na spletnih straneh Wayback Machine.
  13. ^ Retief, Christo (2 July 2013). "Windhoek slaan Afrika-rekord" [Windhoek beats Africa record]. Die Republikein. 
  14. ^ "The Windhoek Structure Plan" (PDF). City of Windhoek. 1996. str. 11–12. Pridobljeno dne 2 July 2013. 
  15. ^ Menges, Werner (28 May 2013). "Most severe drought in 30 years". The Namibian. 
  16. ^ "Know Your Local Authority". Election Watch (3) (Institute for Public Policy Research). 2015. str. 4. 
  17. ^ "The Windhoek Structure Plan" (PDF). City of Windhoek. 1996. str. 6. Pridobljeno dne 2 July 2013. 
  18. ^ Heita, Desie (11 February 2010). "Owning a house ... a dream deferred". New Era. 
  19. ^ Bause, Tanja (24 May 2010). "Landmark church celebrates centenary". The Namibian. 
  20. ^ Bause, Tanja (30 January 2012). "Monument's centenary remembered". The Namibian. 
  21. ^ Steynberg, Francoise (27 December 2013). "Ruiter val op heiligste dag" [Rider falls on holiest day]. Die Republikein (Afrikaans). 
  22. ^ "Windhoek Supreme Court". Windhoek Consulting Engineers. Pridobljeno dne 24 November 2010. 
  23. ^ "Windhoek on Foot". Venture Publications. Pridobljeno dne 24 November 2010. 
  24. ^ Dierks, Klaus. "Biographies of Namibian Personalities, S". klausdierks.com. Pridobljeno dne 3 October 2011. 
  25. ^ Vogt, Andreas (18 December 2009). "100 years Turnhalle • From gymnasium to Tribunal". Die Republikein. 
  26. ^ Shejavali, Nangula (19 February 2009). "National News 19.02.2009 Public library gets a facelift". The Namibian. 
  27. ^ "Status of Cooperation Agreement" (PDF). Pridobljeno dne 1 October 2009. 
  28. ^ "Berlin – City Partnerships". Der Regierende Bürgermeister Berlin. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21 May 2013. Pridobljeno dne 17 September 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]