Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
中国人民解放军海军
Emblem of the People's Liberation Army Navy.png
Znak Vojne mornarice Ljudske osvobodilne vojske
Ustanovitev23. april 1949 (1949-04-23)
Država Kitajska
Pripadnost Komunistična partija Kitajske[1]
TipVojna mornarica
VlogaPomorsko bojevanje
Velikost300.000 mornarjev (2018)[2]
>540 ladij (2020–21) (brez pomožnih ladij)[3]
>600 zrakoplovov (2020–21)[4]
Struktura poveljstva Kitajske oborožene sile
Marš人民海军向前进
(Ljudska mornarica koraka naprej) (de facto)
Flota
Konflikti
Spletna stranwww.81.cn/hj/index.htm
Poveljniki
PoveljnikAdmiral Dong Jun
Politični komisarAdmiral Qin Shengxiang
Oznake
Zastava in oznakaNaval Ensign of China.svg
ZastavicaFlag of the People's Liberation Army.svg
ZnačkaThe emblem of PLAN
Letalska flota
JurišnikiJH-7
BombnikiH-6
Elektronsko
bojevanje
Y-8
Lovska letalaJ-8, J-10, J-11, Su-30MK2, J-15
HelikopterjiZ-8, Z-9, Mi-8, Z-10, Ka-28, AS365
PrestreznikiJ-7, J-8
Patruljna letalaY-8, Y-9
Izvidniška letalaY-9
Šolska letalaJL-8, JL-9
Transportna letalaY-7, Y-9
Kitajska vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Poenostavljeno kitajsko 中国人民解放军海军
Tradicionalno kitajsko 中國人民解放軍海軍
Dobesedni pomenKitajska morska vojska Ljudske osvobodilne vojske
Ljudska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko 人民海军
Tradicionalno kitajsko 人民海軍
Dobesedni pomenLjudska vojna mornarica
Kitajska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko 中国海军
Tradicionalno kitajsko 中國海軍
Dobesedni pomenKitajska vojna mornarica

Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske (poenostavljena kitajščina: 中国人民解放军海军; pinjin: Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Hǎijūn), tudi Kitajska vojna mornarica, je mornariška veja Ljudske osvobodilne vojske, oboroženega krila Komunistične partije Kitajske. Kitajska vojna mornarica izhaja iz mornariških enot, ki so se borile med Kitajsko državljansko vojno in je bila ustanovljena 23. aprila 1949.[5] V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza zagotavljala podporo Kitajski vojni mornarici v obliki mornariških svetovalcev in izvoza opreme in tehnologije.[6] Do poznih 80. let je bila Kitajska vojna mornarica pretežno rečna in obalna sila. V 90. letih, po razpadu Sovjetske zveze in premiku v zunanji in obrambni politiki, so bili kitajski voditelji rešeni zaskrbljujočih mejnih sporov in vojna mornarica je začela usmerjati svojo pozornost proti morjem.

Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh ladij za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih ladij (pred ZDA z 293 ladjami).[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še ena v gradnji) in prve tri nosilke helikopterjev (2021–2022) v svoji zgodovini, sedem raketnih križark Tipa 55 (2020–2022, še ena v gradnji) ter petindvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2022, še devet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev ladij med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.

Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, Ljaoning.

V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala ladje iz Rusije, npr. štiri raketne rušilce razreda Sarič in dvanajst dizel-električnih podmornic razreda Paltus ter sisteme zračne obrambe 9K37 Buk in S-300, ki jih je vgrajevala v svoje rušilce. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi za ohladitev sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in za kitajski preobrat proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "The PLA Oath" (PDF). February 2009. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2015-09-24. Pridobljeno dne 30 October 2015. I am a member of the People's Liberation Army. I promise that I will follow the leadership of the Communist Party of China...
  2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 250.
  3. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, pp. 252-253.
  4. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 254.
  5. "中国人民解放军海军成立70周年多国海军活动新闻发布会在青岛举行". mod.gov.cn (kitajščina). Ministry of National Defence of the People's Republic of China. Pridobljeno dne 18 May 2020.
  6. Pike, John. "People's Liberation Army Navy – History". Pridobljeno dne 25 December 2014.
  7. 2020 China Military Power Report

Glej tudi[uredi | uredi kodo]