Kitajske oborožene sile

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ljudska osvobodilna vojska
中国人民解放军
Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn
China Emblem PLA.svg
Znak Ljudske osvobodilne vojske
Ustanovitev 1 avgust 1927 (1927-08-01)
Trenutna struktura 11 november 1948 (1948-11-11)[1]
Veje/rodovi sil
Sedež Osrednja vojaška komisija, Peking
Vodstvo
Vrhovni poveljnik Osrednja vojaška komisija
Pripadniki
Vojaška polnoletnost 20
Nabor Neaktiven od 1949
Aktivni pripadniki 2.185.000 (2021)[2] (1. na svetu)
Rezervni pripadniki 1.170.000 (2020)[3]
Vojaški izdatki
Proračun 209,4 milijarde USD (2021)[4] (2. na svetu)
Delež BDP ~1,3 % (2021)[5]
Industrija
Domači oskrbovalci
Tuji oskrbovalci

People's Liberation Army Flag of the People's Republic of China.svg
Zastava Ljudske osvobodilne vojske
Znaki pomenijo "8.1", sklicujoč se na Upor v Nanchangu 1. avgusta

Ljudska osvobodilna vojska
Poenostavljeno kitajsko 中国人民解放军
Tradicionalno kitajsko 中國人民解放軍
Dobesedni pomen"Ljudska osvobodilna vojska"

Ljudska osvobodilna vojska predstavlja oborožene sile Ljudske republike Kitajske in oboroženo krilo ustanovitvene in vladajoče politične stranke Ljudske republike Kitajske, Komunistične partije Kitajske.[7] Poleg Osrednje vojaške komisije in več manjših enot neposredno pod njo ima Ljudska osvobodilna vojska pet glavnih vej: Kopenske sile Ljudske osvobodilne vojske, Vojno mornarico Ljudske osvobodilne vojske, Vojno letalstvo Ljudske osvobodilne vojske, Raketne sile Ljudske osvobodilne vojske in Strateške podporne sile Ljudske osvobodilne vojske. Večina vojaških enot v državi je dodeljena eni od petih poveljstev teatrov glede na geografsko lego. Ljudska osvobodilna vojska je največja svetovna vojaška sila glede na število pripadnikov (brez pripadnikov paravojaške organizacije in rezervistov), po višini obrambnega proračuna pa je na drugem mestu. Je ena najhitreje modernizirajočih se oboroženih sil na svetu in je bila omenjena kot potencialna vojaška velesila z znatnimi zmožnostmi za regionalno obrambo in rastočimi zmožnostmi za projiciranje moči.[8][9][3][10][11][12][13]

Kitajska je jedrska država in je prvi jedrski poskus izvedla 16. oktobra 1964. Od takrat je jedrski arzenal postopoma naraščal. V 80. in 90. letih 20. stoletja je obsegal okrog 150, danes pa okrog 350 jedrskih bojnih glav (2020). Kitajska lahko jedrske bojne glave dostavi z medcelinskimi raketami, bombniki ali s podmorniškimi raketami in ima tako vzpostavljeno jedrsko triado.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Timeline of People's Liberation Army (PLA) over eight decades".
  2. "2021 China Military Strength".
  3. 3,0 3,1 International Institute for Strategic Studies (15 February 2020). The Military Balance 2020. London, England: Routledge. str. 259. ISBN 9780367466398.
  4. Grevatt, Jon; Andrew, MacDonald (5 March 2021). "China announces 6.8% increase in 2021 defence budget". Janes. Pridobljeno dne 28 April 2021.
  5. Yew Lun Tian (4 March 2021). "China defence spending gets mild boost amid economic caution". Reuters. Pridobljeno dne 28 April 2021.
  6. "How dominant is China in the global arms trade?". ChinaPower Project (angleščina). Center for Strategic and International Studies. 26 April 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 October 2019. Pridobljeno dne 2019-09-10.
  7. "How is China strengthening its military? - Xinhua | English.news.cn". www.xinhuanet.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 October 2019. Pridobljeno dne 2019-10-22.
  8. "China News: Asia Times Online is a quality Internet-only publication that reports and examines geopolitical, political, economic and business issues. Travel Reservations". www.atimes.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 October 2018. Pridobljeno dne 28 October 2018.CS1 vzdrževanje: Unfit url (link)
  9. Gao, Charlie (5 January 2018). "This War Turned China into a Military Superpower". The National Interest (angleščina). Center for the National Interest. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 October 2018. Pridobljeno dne 28 October 2018.
  10. "Global military spending remains high at $1.7 trillion | SIPRI". www.sipri.org (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 May 2018. Pridobljeno dne 2018-10-13.
  11. Gertz, Bill (7 November 2016). "Report: China's Military Capabilities Are Growing at a Shocking Speed". The National Interest. Center for the National Interest. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14 December 2016. Pridobljeno dne 16 January 2017.
  12. Tan, Anjelica (25 October 2018). "To prevent war, prepare to win". The Hill (angleščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 October 2018. Pridobljeno dne 26 October 2018.
  13. Rose, Frank A. (23 October 2018). "As Russia and China improve their conventional military capabilities, should the US rethink its assumptions on extended nuclear deterrence?". Brookings Institution. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26 October 2018. Pridobljeno dne 26 October 2018.