Razred Sarič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razred Sarič
Bezuprechnyy.jpg
Bezuprečni avgusta 1986
Pregled razreda
Ime: Razred Sarič
Ladjedelnica: Ladjedelnica Ždanov
Uporabniki:
Predhodni: Kašin
Naslednji: Fregat
Gradnja: 1976–2004
V službi: 1980–
Načrtovane ladje: 25
Izdelane ladje: 21
Preklicane ladje: 4
Aktivne ladje: 6 (in 2 v popravilu)
Upokojene ladje: 13
Ohranjene ladje: 1
Splošne značilnosti
Tip: Rušilec
Izpodriv: 6600 t standardno, 8480 t polno
Dolžina: 156 m
Širina: 17,3 m
Ugrez: 6,5 m
Pogon: 2 parni turbini, 2 gredi, 4 kotli, 100.000 KM (75 MW), 2 propelerja, 2 turbogeneratorja in 2 dizelska generatorja
Hitrost: 32,7 vozla
Doseg:
Maksimalna posadka: 350
Senzorji in
procesni sistemi:
  • Radar: Radar za pridobitev zračnih tarč, 3 × navigacijski radarji, radar za nadzor ognja 130 mm topa, radar za nadzor ognja 30 mm protiletalskega topa
  • Sonar: Aktivni in pasivni sonar v trupu
  • Elektronski sistemi: Tabla za prikazovanje taktičnega položaja, Sistem za nadzor ognja protiladijskih izstrelkov, Zračna obramba, Sistem za nadzor ognja v misiji in Sistem za nadzor ognja torpedov
Elektronsko bojevanje
in slepila:
2 PK-2 raketometa vab (200 raket)
Oborožitev:
Nosilnost letal:Ka-27 helikopter
Objekti za zrakoplove: Vzletišče

Razred Sarič (rusko: Проект 956 Сарыч, Projekt 956 Saričkanja, NATO oznaka: Sovremenny) je razred rušilcev Sovjetske, Ruske in Kitajske vojne mornarice. Z močno artilerijsko oborožitvijo so namenjeni predvsem podpori amfibijskodesantnim operacijam.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Motivacija za razvoj razreda Sarič je zavedanje Sovjetske vojne mornarice konec 1960-ih let, da imajo mornariški topovi še vedno pomembno vlogo v pomorskem bojevanju, zlasti pri amfibijskodesantnih operacijah, vendar so se obstoječe artilerijske križarke Projektov 30-bis, 56, 68-K in 68-bis pričele približevati koncu življenjske dobe.[1] Leta 1971 je Severni projektno-oblikovalski biro dobil nalogo oblikovati razred rušilcev, ki bi lahko podpiral amfibijskodesantne operacije. Glavni oblikovalec je postal K. Maslennikov. Gredelj prve ladje, Sovremeni, je bil položen leta 1976 in v uporabo je bila predana leta 1980.

Nastojčivi leta 2005 v Baltiku
Gremjašči (prej Vedušči) med plovbo 1. junija 1993
Stojki

Ladje poganjajo parne turbine, kar jih dela edini razred tretje generacije vojnih ladij po drugi svetovni vojni s takšnim pogonom. Izbran je bil zaradi tveganja, da plinske turbine ne bi mogle biti proizvedene v zadostnem številu. Več ladij v razredu je imelo s pogonom tako hude težave, da so morale biti upokojene.[2]

Glavna oborožitev razreda sta dva dvojna 130 mm topova AK-130-MR-184 in osem protiladijskih raket P-270 Moskit.[3] Ladje imajo tudi 48 izstrelkov za zračno obrambo srednjega dosega 9K37 Buk (rusko bukev) in štiri 533 mm torpedne cevi. Izstrelke Moskit je razvilo podjetje Raduga (rusko Mavrica). Nameščeni so v izstrelitvenih celicah pod kotom približno 15° in imajo ob izstrelitvi 4000 kg. Imajo doseg 10–120 km, letijo nekaj metrov nad morsko gladino (sea skimming) s hitrostjo 2,5 Mach in dostavijo 300 kg visokoeksplozivno ali jedrsko (200 kt) bojno glavo.

Razred ima 48 izstrelkov Buk za zračno obrambo srednjega dosega. Za sledenje tarčam sistem uporablja ladijski tridimenzionalni radar s krožnim skeniranjem. Naenkrat so lahko vodeni do trije izstrelki. Izstrelki imajo doseg do 30 km proti tarčam s hitrostjo do 830 m/s.

Ladijski topovi lahko delujejo v popolnoma samodejnem načinu pod vodenjem radarskega nadzornega sistema in pod avtonomnim nadzorom s pomočjo sistema za optično opazovanje Kondenzator v kupoli. En top lahko izstreli 30–40 krogel na minuto, kar je primerljivo s francoskim 100 mm mornariškim topom Creusot-Loire in italijanskim 127 mm OTO Melara topom in je hitrejše od ameriškega mornariškega topa Mark 45. Štirje ladijski topovi lahko v eni minuti izstrelijo 6 t topovskih krogel, kar dela ladje razreda najmočnejše artilerijske ladje na svetu po upokojitvi ameriških bojnih ladij razreda Iowa leta 1992.

Razred ima napreden sistem za elektronsko bojevanje. Bojni sistemi lahko uporabljajo podatke za določitev ciljev od aktivnih in pasivnih senzorjev na krovu, od drugih ladij v floti, letal za opazovanje ali preko podatkovne povezave od ladijskega helikopterja. Radar MR-760 lahko odkrije lovska letala na razdalji do 230 km, izstrelke pa do 50 km in lahko sledi do 40 tarčam naenkrat. 3D radar za nadzor ognja izstrelkov Buk MR-90 ima zelo veliko pripravo za zagotovitev učinkovite obrambe proti napadom zasičenja.

Helikopter Ka-27 se lahko od ladje oddalji do 200 km in lahko leti v vremenskih pogojih do stanja morja 5.

Obstajajo tri različice razreda Sarič – izvirni Projekt 856 z izstrelki Moskit različice 3M80, izboljšani Projekt 956A z različico izstrelka Moskit 3M80M z daljšim dosegom in Projekt 956EM, razvit za Kitajsko vojno mornarico.

Za razred je značilna redka kombinacija praktične uporabnosti in tehnične estetike oblikovanja.[4]

Bespokojni je bil po upokojitvi v letih 2016–2018 preurejen v muzejsko ladjo in je zasidran v Kronstadtu na otoku Kotlin pri Sankt Peterburgu.[5] Leta 2021 je prišel v javnost podatek, da je v času predelave Bespokojnega v ladjedelnici Jantar v Kaliningradu njegov bivši poveljujoči častnik ukradel bronasta propelerja v teži 26 t z namenom prodaje, in ju nadomestil s cenejšima.[6]

Enote[uredi | uredi kodo]

Ime Ime po Gredelj položen Splavljena Predana Flota Stanje
 Ruska vojna mornarica
Sovremeni Sodobni 3. marec 1976 18. november 1978 25. december 1980 Severna flota Upokojena 1998
Otčajani Nemirni 1. marec 1977 29. marec 1980 30. september 1982 Severna flota Upokojena 1998
Otlični Odlični 22. april 1978 21. marec 1981 30. september 1983 Severna flota Upokojena 1998
Osmotritelni Premišljeni 27. oktober 1978 24. april 1982 30. september 1984 Tihooceanska flota Upokojena 1998
Bezuprečni Neoporečni 29. januar 1981 25. julij 1983 6. november 1985 Severna flota Upokojena 2001
Bojevoj Bojeviti 26. marec 1982 4. avgust 1984 28. september 1986 Tihooceanska flota Upokojena 2010
Stojki Pokončni 28. september 1982 27. julij 1985 31. december 1986 Tihooceanska flota Upokojena 1998
Okriljoni Krilati 16. april 1983 31. maj 1986 30. december 1987 Severna flota Upokojena 1998
Burni Burni 4. november 1983 30. december 1986 30. september 1988 Tihooceanska flota V rezervi[7][8]
Gremjašči
(prej Vedušči)
Gromoviti 23. november 1984 30. maj 1987 30. december 1988 Severna flota Upokojena 2006
Bistri Hitri 29. oktober 1985 28. november 1987 30. september 1989 Tihooceanska flota Aktivna
Rastoropni Hitri 15. avgust 1986 4. junij 1988 30. december 1989 Severna flota Upokojena 2012
Bezbojazjoni Neustrašni 8. januar 1987 18. februar 1989 28. december 1990 Tihooceanska flota Upokojena 2016
Gremjašči
(prej Bezuderžni)
Gromoviti 24. februar 1987 30. september 1989 25. junij 1991 Severna flota Upokojena 2013
Bespokojni Nemirni 18. april 1987 9. junij 1990 28. december 1991 Baltska flota Upokojena 2018, muzejska ladja v Kronstadtu[9]
Nastojčivi
(prej Moskovski Komsomolec)
Vztrajni 7. april 1988 19. januar 1991 30. december 1992 Baltska flota V popravilu[10]
Admiral Ušakov
(prej Besstrašni)
Fjodor Ušakov 6. maj 1988 28. december 1991 30. december 1993 Severna flota Aktivna po popravilu 2018–2021[11][12]
 Mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Hangžou
(prej Važni)
Hangžou 4. november 1988 27. maj 1994 25. december 1999 Vzhodna flota Aktivna
Fužou
(prej Vdumčivi)
Fužou 22. april 1989 16. april 1999 20. november 2000 Vzhodna flota Aktivna
Tajžou
(prej Vnušitelni)
Tajžou 3. julij 2002 27. april 2004 28. december 2005 Vzhodna flota Aktivna
Ningbo
(prej Večni)
Ningbo 15. november 2002 23. julij 2004 27. september 2006 Vzhodna flota Aktivna

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "956 Sovremenny class". warfare.be. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-04-23. Pridobljeno dne 2011-12-28.
  2. "Sovremenny Class – Project 956". GlobalSecurity.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-06-21. Pridobljeno dne 2019-05-11.
  3. "Sovremenny Class - Project 956". fas.org. Federation of American Scientists. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2016-03-23.
  4. Овсянников, С. И.; Спиридопуло, В. И. Советский суперэсминец третьего поколения.
  5. В Кронштадте открыли крупнейший в России корабль-музей "Беспокойный" [Russia's largest museum ship "Bespokoynyy" was opened in Kronstadt]. RIA Novosti (ruščina). 27 July 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 May 2019. Pridobljeno dne 2019-05-11.
  6. Trevithick, Joseph (11 January 2021). "Russian Navy Commander Stole Two 13-Ton Bronze Propellers From His Own Destroyer". The Drive (angleščina). Pridobljeno dne 2021-01-13.
  7. В Санкт-Петербурге восстановят энергетическую установку эсминца "Бурный". FlotProm (ruščina). Mil.Press. 18 februar 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 Septembra 2017. Pridobljeno dne 1 maja 2019.
  8. https://romeosquared.eu/2019/02/08/russia-has-found-money-to-repair-the-flagship-of-the-baltic-fleet/
  9. В Кронштадте открыли крупнейший в России корабль-музей "Беспокойный" (ruščina). RIA Novosti. 27 julija 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 maja 2019. Pridobljeno dne 11 maja 2019.
  10. "Эсминец Балтийского флота «Настойчивый» в 2019 году встанет на плановый ремонт". function.mil.ru (ruščina). 5 februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7 februar 2019. Pridobljeno dne 1 maja 2019.
  11. https://regnum.ru/news/3305240.html
  12. https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2021/january/9531-russian-northern-fleet-continues-operating-admiral-ushakov-destroyer.html

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]