Letalonosilke razreda Uljanovsk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
TAAKR Ульяновск

Letalonosilke razreda Uljanovsk (Rusko: Улья́новск) je bil razred sovjetskih superletalonosilk na jedrski pogon. Dokončali so samo 20 % ene letalonosilke, preden so jo razrezali.[1] Te letalonosilke bi omogočile Sovjetski mornarici letalske operacije v t. i. "modrih" vodah - operacije v morjih daleč od domačega pristanišča. Ladje so deloma bazirane na načrtih za Projekt 1153 OREL, ki prav tako ni bil nikoli zgrajen. Sprva so letalonosilke imele ime Kremlin, ki so ga pozneje spremenili v Uljanovsk.[2] Uljanovsk (tudi Simbirsk) je kraj v Sovjetski zvezi, kjer se je rodil Lenin.

Ladje bi imele izpodriv okoli 85.000 ton, več od letalonosilk razreda Forrestal, vendar manj kot jedrske letalonosilke razreda Nimitz. Imele bi večjo kapaciteto letal od razreda Admiral Kuznjecov in za razliko od njih dva parna katapulta za letala. Za razliko od ameriških bi bila sovjetska letalonosilka oborožena s protladijskimi in protiletalskimi raketam. Uljanovsk bi tudi imel "smučarsko skakalnico".

Z deli so začeli leta 1988, vendar so prekinili gradnjo na približno petini. Razrez se je začel 4. februarja 1992 in končal oktobra 1992.

Kitajska mornarica namerava zgraditi dve jedrski letalonosilka na bazi projekta 1143.7 Uljanovsk.[3]

Zrakoplovi[uredi | uredi kodo]

Na letalonosilki nja bi bilo 68 letal in helikopterjev

Ladja bi imela 2 parna katapulta "Manjak" in štiri žice za ustavljanje pri pristajanju. Imela bi tudi tri dvigala za letala,

Jak-44 in Su-33 na ATAKR "Uljanovsk"

Specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Ime: Uljanovsk
  • Naročena: 11. junija 1986
  • Začetek del: 25. novembra 1988 pri Nikolajev 444
  • Lansiranje: 1995 (planirano)
  • Usoda: 20 % končana, potem razrezana
  • Tip: jedrska superletalonosilka
  • Izpodriv: 65 800 ton standardno, največ 75 000 ton
  • Dolžina: 321.2 metrov (1030 feet)
  • Širina: največ 275.3 ft (83,9 m)
  • Ugrez: 10,6 metrov (34,8 ft)
  • Pogon: 4 × KN-3 jedrski reaktor

4 × parne turbine, štiri gredi, 280.000 KM

  • Hitrost: 30 vozlov (55 km/h)
  • Doseg: neomejen; 20-25 let
  • Avtonomija (čas plovbe): Omejena samo s hrano
  • Posadka: 3 400 skupaj
  • Orožje: 12 P-700 Granit SSMs (protiladijska raketa9,

Buk SAMs, 8 CADS-N-1 CIWS,8 rotirajočih protiletalskih topov AK-630

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Moscow set to upgrade Admiral Kuznetsov aircraft carrier". Pridobljeno dne 14 September 2012.
  2. "The Self-Designing High-Reliability Organization: Aircraft Carrier Flight Operations at Sea." Rochlin, G. I.; La Porte, T. R.; Roberts, K. H. Footnote 39. Naval War College Review. Autumn, 1987, Vol. LI, No. 3.
  3. Aviation Week, "China Has Plans For Five Carriers", 5 January 2011, Richard D. Fisher, Jr.
  • Saunders, Stephen, ur. (2006). Jane's Fighting Ships 2006-7. Coulsdon, Surrey: Janes Information Group. ISBN 978-0-7106-2753-7.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]