Letalonosilke razreda Uljanovsk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razred Uljanovsk
Jak-44 in Su-33 na letalonosilki Uljanovsk Letalonosilka Uljanovsk
Jak-44 in Su-33 na letalonosilki Uljanovsk
Pregled razreda
Ime: Razred Uljanovsk
Ladjedelnica: Črnomorska ladjedelnica 444
Uporabniki: Naval flag of Sovjetska zveza Sovjetska vojna mornarica
Predhodni: Admiral Kuznjecov
Naslednji: Štorm (Projekt 23000E)
Načrtovane ladje: 2
Preklicane ladje: 2
Zgodovina
Sovjetska zveza
Ime: Uljanovsk (rusko: Улья́новск)
Naročena: 11. junij 1986
Začetek gradnje: 25. november 1988
Splavitev: 1995 (načrtovano)
Izbrisana: 1. november 1991
Usoda: razrezana pri 20 %
Splošne značilnosti
Tip: Letalonosilka
Izpodriv:
  • 65.800 ton standarden
  • 75.000 ton poln[1]
Dolžina: 321,2 m (1054 čevljev) [1]
Širina:
  • 83,9 m (275 čevljev)[1]
  • 40 m (130 čevljev) na vodni gladini[1]
Ugrez: 10,6 m (35 čevljev)[1]
Pogon:
Hitrost: 30 vozlov (56 km/h)
Avtonomna plovba: Omejena samo z zalogami
Maksimalna posadka: 3400 skupno[1]
Oborožitev:
Nosilnost letal:
  • 68 zrakoplovov skupno
  • 44 Su-33
  • in/ali MiG-29K
  • 6 × Jak-44 radarsko letalo
  • 16 Ka-27 protipodmorniških helikopterjev
  • 2 Ka-27PS helikopterja za iskanje in reševanje[1]

Razred Uljanovsk (rusko: Улья́новск, Uljanovsk) je razred superletalonosilk na jedrski pogon Sovjetske vojne mornarice.[2] Dokončali so samo 20 % ene letalonosilke, preden so jo razrezali.[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Oblikovanje je leta 1984 prevzel Nevski oblikovalski biro pod vodstvom inženirja Leva Belova, ki ga je pozneje zamenjal J. Barfolomejev. Razred je bil prvotno zamišljen s štirimi ladjami. Te ladje bi Sovjetski vojni mornarici omogočile letalske operacije v t.i. "modri vodi" – daleč od domačega oporišča. Deloma temeljijo na načrtih za letalonosilke razreda Orel (Projekt 1153), ki prav tako ni bil nikoli zgrajen. Sprva je imel razred ime Kremelj, ki so ga pozneje spremenili v Uljanovsk.[4] Uljanovsk (prej Simbirsk) je mesto v Rusiji, kjer se je rodil Lenin.

Uljanovsk bi imel izpodriv okoli 85.000 t, kar je več od ameriških letalonosilk razreda Forrestal, vendar manj od letalonosilk razreda Nimitz. Imel bi večjo nosilnost letal od razreda Admiral Kuznjecov in dva parna katapulta za letala. Za razliko od ameriških letalonosilk bi bil oborožen s protiladijskimi in protiletalskimi izstrelki. Uljanovsk bi imel tudi "smučarsko skakalnico".

Jedrski reaktorji za ladjo so bili razviti na osnovi jedrskih reaktorjev križark Orlan KN-3 in bi potrebovali polnjenje samo vsakih dvanajst let zaradi visoko obogatenega urana. Razviti so bili pod vodstvom glavnega inženirja biroja OKBM J. Panova.

Gredelj je bil položen leta 1988, vendar so gradnjo prekinili pri približno 20 %. Razrez se je začel 4. februarja 1992 in končal oktobra 1992.

Kitajska vojna mornarica namerava zgraditi dve jedrski letalonosilki na osnovi projekta 1143.7 Uljanovsk.[5]

Zrakoplovi[uredi | uredi kodo]

Na ladji naj bi bilo 68 letal in helikopterjev:

Ladja bi imela dva parna katapulta "Majak" in štiri žice za ustavljanje pri pristajanju. Imela bi tudi tri dvigala za letala.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 Yu.V. Apalkov, "Korabli VMF SSSR", Galeya Print, Sankt-Peterburg 2003
  2. Saunders, Stephen, ur. (2006). Jane's Fighting Ships 2006-7. Coulsdon, Surrey: Jane's Information Group. ISBN 978-0-7106-2753-7.
  3. "Moscow set to upgrade Admiral Kuznetsov aircraft carrier". Pridobljeno dne 14. septembra 2012.
  4. "The Self-Designing High-Reliability Organization: Aircraft Carrier Flight Operations at Sea." Rochlin, G. I.; La Porte, T. R.; Roberts, K. H. Footnote 39. Naval War College Review. Autumn, 1987, Vol. LI, No. 3.
  5. Aviation Week, "China Has Plans For Five Carriers", 5 January 2011, Richard D. Fisher, Jr.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]