Võrtsjärv
Võrtsjärv | |
---|---|
Lega | Estonija |
Glavni dotoki | Väike Emajõgi Tänassilma Õhne Tarvastu |
Glavni odtoki | Emajõgi |
Površina porečja | 3.100 km² |
Države porečja | Estonija, Latvija |
Površina | 270 km² |
Povp. globina | 2,7 m |
Maks. globina | 6 m |
Količina vode | 0,8 km³ |
Dolžina obale1 | 96 km |
Gladina (n.m.) | 33,7 m |
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. |
Võrtsjärv (nemško Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².
Je drugo največje jezero v Estoniji (za jezerom Peipus)[1] in največje med jezeri, ki se v celoti nahajajo v državi. Plitko jezero je na nadmorski višini 33,7 m. Iz njega v jezero Peipus teče reka Emajõgi.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Jezerska kotlina je obstajala že pred zadnjo ledeno dobo, nato pa so jo ledeniki preoblikovali z erozijo jezerske stene in ga delno zapolnili z nanosi. V sedanji obliki jezero obstaja od srednjega holocena.[2]
Prvič je omenjeno v Henrikovi Livonski kroniki, kjer je najti pod imenom Worcegerwe.[3]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Sorazmerno nizke obale jezera so na jugu močvirnate, na severu pa peščene.[4] Na vzhodni obali ima v bližini vasi Tamme obala klife; v njih so našli številne fosile devonskih rib, ki so jih primerjali s podobnimi fosili na Škotskem.[5]
Na južnem koncu jezera je nekaj majhnih otokov. Od teh sta samo Tondisaar in Pähksaar ves čas obdana z vodo, Ainsaar postane ob nizki vodi polotok, Heinassaar pa visoka voda potopi.[4] To je posledica nihanja gladine jezera, ki ima povprečno letno amplitudo 1,4 m; to je približno polovico povprečne globine 2,8 m. Od približno novembra do aprila je jezero zaledenelo.[6]
Na severovzhodnem koncu jezera je naravni rezervat Alam-Pedja, največji naravni rezervat v Estoniji.
Ekologija
[uredi | uredi kodo]V jezeru živi približno 35 vrst rib, od katerih je nekaj komercialno pomembnih. Po upadu dragocenih vrst v 1950-ih in 1960-ih so uveljavljeni ohranitveni ukrepi izboljšali položaj. Danes letno ulovijo okoli 400 t rib.[4]
Jezero Võrtsjärv je glavni dom za jegulje v Estoniji. Vendar je ribolov v celoti odvisen od obnove staleža z gojenimi jeguljami (Leptocephalus),[7][8] saj se jegulje selijo in se ne vračajo več v zadostnih količinah. Zaradi upadanja števila naravnih jegulj je Svet za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije leta 2017 odločil za trimesečno prepoved ribolova jegulj v Baltskem zalivu med časom selitve jegulj. Ulov v Baltskem morju je v zadnjem obdobju znašal le 700 kg, v jezeru Võrtsjärv povprečno pa 10,2–13,3 t na leto.[9]
Jezero in mokrišča okoli njega so tudi pomembno bivališče za ptice, pa tudi okolje, kjer ptice selivke počivajo. Okoli jezera so zabeležili 213 vrst ptic.[6] V zadnjih desetletjih se je evtrofikacija jezera povečala, kar ima škodljive učinke na biološko raznovrstnost.[10] Vzrok za to naj bi bila v glavnem kombinacija slabo prečiščenega dotoka odpadnih vod in pritoka fosforja in nitratov iz kmetijstva. Poleg tega se zdi, da podnebna nihanja močneje vplivajo na jezero zaradi njegove plitvosti.[11]
Turizem
[uredi | uredi kodo]Področje kot cilj za mednarodni turizem je malo poznano, poslabšana kakovost vode pa predstavlja težave za razvoj tako ribištva kot turizma.[6] Vendar pa je bilo jezero Võrtsjärv leta 2010 izbrano za Evropsko destinacijo odličnosti.[12] Na vzhodni obali jezera je center za obiskovalce in muzej.[13]
Leta 2016 je bilo zamrznjeno jezero gostitelj svetovnega prvenstva WISSA v sankanju na ledu.[14]
-
Stražni stolp Jõesuu na severni obali jezera Võrtsjärv
-
Obala Võrtsjärv olje na platnu, avtor Konrad Mägi, 1917
-
Strmi breg pri Tamme
-
Limnološki center Võrtsjärv, del estonske univerze za žive vede v Vehendi
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Facta 2001, part 18, page 525
- ↑ »Lake Vortsjarv«. World Lake Database. International Lake Environment Committee Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
- ↑ de Lettis, Henricus; Gruber, Johann Daniel (1747). Der Liefländischen Chronik Erster Theil [First part of the Livonian Chronicle] (v nemščini). Prevod: Arndt, Johann Gottfried. Halle: Gebauer. str. 95. Pridobljeno 20. marca 2020.
[...] gelangten endlich an die See Worcegerwe, wo sie übers Eis zogen und mit Freuden nach Liefland kehrten.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 »Lake Võrtsjärv«. Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Pridobljeno 21. marca 2020.
- ↑ Newman, Michael J.; Mark-Kurik, Elga; Den Blaauwen, Jan L.; Zupiņš, Ivars (november 2015). »Scottish Middle Devonian fishes in Estonia«. Scottish Journal of Geology. Geological Society of Glasgow & Edinburgh Geological Society. 51 (2): 141–147. doi:10.1144/sjg2014-006.
{{navedi časopis}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 6,0 6,1 6,2 »Lake Võrtsjärv«. Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ Kaljuvee, Jaanika. »Fishery and Tourism = Fishing Tourism at Lake Võrtsjärv, Estonia« (PDF). Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ Ilves, Robin (23. avgust 2012). »Juvenile Eels Introduced to Nation's Lakes«. ERR (v angleščini). Pridobljeno 27. novembra 2020.
- ↑ Lamp, Berit-Helena. »A fishing ban to be set up for restoring eel stocks«. Republic of Estonia Government. Republic of Estonia Ministry of Environment. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ »Lake Võrtsjärv – Estonia«. Global Nature Fund. Global Nature Fund. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ Nõges, Tiina; Tuvikene, Lea; Nõges, Peeter (2010). »Contemporary trends of temperature, nutrient loading, and water quality in large Lakes Peipsi and Võrtsjärv, Estonia« (PDF). Aquatic Ecosystem Health & Management. Taylor & Francis. 13 (2): 143–153. doi:10.1080/14634981003788987.
- ↑ »Lake Vortsjarv - Winner 2010«. European Commission - Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs. European Commission. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ »Museums«. Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2020. Pridobljeno 22. marca 2020.
- ↑ »Estonia crowns the 2016 world ice and snow sailing champions«. SurferToday. 16. februar 2016. Pridobljeno 27. novembra 2020.