Pojdi na vsebino

Võrtsjärv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Võrtsjärv
Võrtsjärv se nahaja v Estonija
Võrtsjärv
Võrtsjärv
LegaEstonija
Glavni dotokiVäike Emajõgi
Tänassilma
Õhne
Tarvastu
Glavni odtokiEmajõgi
Površina porečja3.100 km²
Države porečjaEstonija, Latvija
Površina270 km²
Povp. globina2,7 m
Maks. globina6 m
Količina vode0,8 km³
Dolžina obale196 km
Gladina (n.m.)33,7 m
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.
Lega jezera v Estoniji

Võrtsjärv (nemško Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².

Je drugo največje jezero v Estoniji (za jezerom Peipus)[1] in največje med jezeri, ki se v celoti nahajajo v državi. Plitko jezero je na nadmorski višini 33,7 m. Iz njega v jezero Peipus teče reka Emajõgi.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Jezerska kotlina je obstajala že pred zadnjo ledeno dobo, nato pa so jo ledeniki preoblikovali z erozijo jezerske stene in ga delno zapolnili z nanosi. V sedanji obliki jezero obstaja od srednjega holocena.[2]

Prvič je omenjeno v Henrikovi Livonski kroniki, kjer je najti pod imenom Worcegerwe.[3]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Sorazmerno nizke obale jezera so na jugu močvirnate, na severu pa peščene.[4] Na vzhodni obali ima v bližini vasi Tamme obala klife; v njih so našli številne fosile devonskih rib, ki so jih primerjali s podobnimi fosili na Škotskem.[5]

Na južnem koncu jezera je nekaj majhnih otokov. Od teh sta samo Tondisaar in Pähksaar ves čas obdana z vodo, Ainsaar postane ob nizki vodi polotok, Heinassaar pa visoka voda potopi.[4] To je posledica nihanja gladine jezera, ki ima povprečno letno amplitudo 1,4 m; to je približno polovico povprečne globine 2,8 m. Od približno novembra do aprila je jezero zaledenelo.[6]

Na severovzhodnem koncu jezera je naravni rezervat Alam-Pedja, največji naravni rezervat v Estoniji.

Ekologija

[uredi | uredi kodo]

V jezeru živi približno 35 vrst rib, od katerih je nekaj komercialno pomembnih. Po upadu dragocenih vrst v 1950-ih in 1960-ih so uveljavljeni ohranitveni ukrepi izboljšali položaj. Danes letno ulovijo okoli 400 t rib.[4]

Jezero Võrtsjärv je glavni dom za jegulje v Estoniji. Vendar je ribolov v celoti odvisen od obnove staleža z gojenimi jeguljami (Leptocephalus),[7][8] saj se jegulje selijo in se ne vračajo več v zadostnih količinah. Zaradi upadanja števila naravnih jegulj je Svet za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije leta 2017 odločil za trimesečno prepoved ribolova jegulj v Baltskem zalivu med časom selitve jegulj. Ulov v Baltskem morju je v zadnjem obdobju znašal le 700 kg, v jezeru Võrtsjärv povprečno pa 10,2–13,3 t na leto.[9]

Jezero in mokrišča okoli njega so tudi pomembno bivališče za ptice, pa tudi okolje, kjer ptice selivke počivajo. Okoli jezera so zabeležili 213 vrst ptic.[6] V zadnjih desetletjih se je evtrofikacija jezera povečala, kar ima škodljive učinke na biološko raznovrstnost.[10] Vzrok za to naj bi bila v glavnem kombinacija slabo prečiščenega dotoka odpadnih vod in pritoka fosforja in nitratov iz kmetijstva. Poleg tega se zdi, da podnebna nihanja močneje vplivajo na jezero zaradi njegove plitvosti.[11]

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Področje kot cilj za mednarodni turizem je malo poznano, poslabšana kakovost vode pa predstavlja težave za razvoj tako ribištva kot turizma.[6] Vendar pa je bilo jezero Võrtsjärv leta 2010 izbrano za Evropsko destinacijo odličnosti.[12] Na vzhodni obali jezera je center za obiskovalce in muzej.[13]

Leta 2016 je bilo zamrznjeno jezero gostitelj svetovnega prvenstva WISSA v sankanju na ledu.[14]

  • Stražni stolp Jõesuu na severni obali jezera Võrtsjärv
    Stražni stolp Jõesuu na severni obali jezera Võrtsjärv
  • Obala Võrtsjärv olje na platnu, avtor Konrad Mägi, 1917
    Obala Võrtsjärv olje na platnu, avtor Konrad Mägi, 1917
  • Strmi breg pri Tamme
    Strmi breg pri Tamme
  • Limnološki center Võrtsjärv, del estonske univerze za žive vede v Vehendi
    Limnološki center Võrtsjärv, del estonske univerze za žive vede v Vehendi

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Facta 2001, part 18, page 525
  2. ↑ »Lake Vortsjarv«. World Lake Database. International Lake Environment Committee Foundation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
  3. ↑ de Lettis, Henricus; Gruber, Johann Daniel (1747). Der Liefländischen Chronik Erster Theil [First part of the Livonian Chronicle] (v nemščini). Prevod: Arndt, Johann Gottfried. Halle: Gebauer. str. 95. Pridobljeno 20. marca 2020. [...] gelangten endlich an die See Worcegerwe, wo sie übers Eis zogen und mit Freuden nach Liefland kehrten.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 »Lake Võrtsjärv«. Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Pridobljeno 21. marca 2020.
  5. ↑ Newman, Michael J.; Mark-Kurik, Elga; Den Blaauwen, Jan L.; Zupiņš, Ivars (november 2015). »Scottish Middle Devonian fishes in Estonia«. Scottish Journal of Geology. Geological Society of Glasgow & Edinburgh Geological Society. 51 (2): 141–147. doi:10.1144/sjg2014-006.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 »Lake Võrtsjärv«. Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno 22. marca 2020.
  7. ↑ Kaljuvee, Jaanika. »Fishery and Tourism = Fishing Tourism at Lake Võrtsjärv, Estonia« (PDF). Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno 22. marca 2020.
  8. ↑ Ilves, Robin (23. avgust 2012). »Juvenile Eels Introduced to Nation's Lakes«. ERR (v angleščini). Pridobljeno 27. novembra 2020.
  9. ↑ Lamp, Berit-Helena. »A fishing ban to be set up for restoring eel stocks«. Republic of Estonia Government. Republic of Estonia Ministry of Environment. Pridobljeno 22. marca 2020.
  10. ↑ »Lake Võrtsjärv – Estonia«. Global Nature Fund. Global Nature Fund. Pridobljeno 22. marca 2020.
  11. ↑ Nõges, Tiina; Tuvikene, Lea; Nõges, Peeter (2010). »Contemporary trends of temperature, nutrient loading, and water quality in large Lakes Peipsi and Võrtsjärv, Estonia« (PDF). Aquatic Ecosystem Health & Management. Taylor & Francis. 13 (2): 143–153. doi:10.1080/14634981003788987.
  12. ↑ »Lake Vortsjarv - Winner 2010«. European Commission - Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs. European Commission. Pridobljeno 22. marca 2020.
  13. ↑ »Museums«. Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. marca 2020. Pridobljeno 22. marca 2020.
  14. ↑ »Estonia crowns the 2016 world ice and snow sailing champions«. SurferToday. 16. februar 2016. Pridobljeno 27. novembra 2020.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Võrtsjärv.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Võrtsjärv&oldid=6279053«