Võrtsjärv

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Võrtsjärv
Rõngu jõe suue 2007.jpg
Võrtsjärv se nahaja v Estonija
Võrtsjärv
Võrtsjärv
LegaEstonija
Koordinate58°17′N 26°02′E / 58.283°N 26.033°E / 58.283; 26.033Koordinati: 58°17′N 26°02′E / 58.283°N 26.033°E / 58.283; 26.033
Glavni dotokiVäike Emajõgi
Tänassilma
Õhne
Tarvastu
Glavni odtokiEmajõgi
Površina porečja3.100 km²
Države porečjaEstonija, Latvija
Površina270 km²
Povp. globina2,7 m
Maks. globina6 m
Količina vode0,8 km³
Dolžina obale196 km
Gladina (n.m.)33,7 m
1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena.
Lega jezera v Estoniji

Võrtsjärv (nemško Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².

Je drugo največje jezero v Estoniji (za jezerom Peipus)[1] in največje med jezeri, ki se v celoti nahajajo v državi. Plitko jezero je na nadmorski višini 33,7 m. Iz njega v jezero Peipus teče reka Emajõgi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Jezerska kotlina je obstajala že pred zadnjo ledeno dobo, nato pa so jo ledeniki preoblikovali z erozijo jezerske stene in ga delno zapolnili z nanosi. V sedanji obliki jezero obstaja od srednjega holocena.[2]

Prvič je omenjeno v Henrikovi Livonski kroniki, kjer je najti pod imenom Worcegerwe.[3]

Geografija[uredi | uredi kodo]

Sorazmerno nizke obale jezera so na jugu močvirnate, na severu pa peščene.[4] Na vzhodni obali ima v bližini vasi Tamme obala klife; v njih so našli številne fosile devonskih rib, ki so jih primerjali s podobnimi fosili na Škotskem.[5]

Na južnem koncu jezera je nekaj majhnih otokov. Od teh sta samo Tondisaar in Pähksaar ves čas obdana z vodo, Ainsaar postane ob nizki vodi polotok, Heinassaar pa visoka voda potopi.[4] To je posledica nihanja gladine jezera, ki ima povprečno letno amplitudo 1,4 m; to je približno polovico povprečne globine 2,8 m. Od približno novembra do aprila je jezero zaledenelo.[6]

Na severovzhodnem koncu jezera je naravni rezervat Alam-Pedja, največji naravni rezervat v Estoniji.

Ekologija[uredi | uredi kodo]

V jezeru živi približno 35 vrst rib, od katerih je nekaj komercialno pomembnih. Po upadu dragocenih vrst v 1950-ih in 1960-ih so uveljavljeni ohranitveni ukrepi izboljšali položaj. Danes letno ulovijo okoli 400 t rib.[4]

Jezero Võrtsjärv je glavni dom za za jegulje v Estoniji. Vendar je ribolov v celoti odvisen od obnove staleža z gojenimi jeguljami (Leptocephalus),[7][8] saj se jegulje selijo in se ne vračajo več v zadostnih količinah. Zaradi upadanja števila naravnih jegulj je Svet za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije leta 2017 odločil za trimesečno prepoved ribolova jegulj v Baltskem zalivu med časom selitve jegulj. Ulov v Baltskem morju je v zadnjem obdobju znašal le 700 kg, v jezeru Võrtsjärv povprečno pa 10,2–13,3 t na leto.[9]

Jezero in mokrišča okoli njega so tudi pomembno bivališče za ptice, pa tudi okolje, kjer ptice selivke počivajo. Okoli jezera so zabeležili 213 vrst ptic.[6] V zadnjih desetletjih se je evtrofikacija jezera povečala, kar ima škodljive učinke na biološko raznovrstnost.[10] Vzrok za to naj bi bila v glavnem kombinacija slabo prečiščenega dotoka odpadnih vod in pritoka fosforja in nitratov iz kmetijstva. Poleg tega se zdi, da podnebna nihanja močneje vplivajo na jezero zaradi njegove plitvosti.[11]

Turizem[uredi | uredi kodo]

Področje kot cilj za mednarodni turizem je malo poznano, poslabšana kakovost vode pa predstavlja težave za razvoj tako ribištva kot turizma.[6] Vendar pa je bilo jezero Võrtsjärv leta 2010 izbrano za Evropsko destinacijo odličnosti.[12] Na vzhodni obali jezera je center za obiskovalce in muzej.[13]

Leta 2016 je bilo zamrznjeno jezero gostitelj svetovnega prvenstva WISSA v sankanju na ledu.[14]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Facta 2001, part 18, page 525
  2. "Lake Vortsjarv". World Lake Database. International Lake Environment Committee Foundation. Pridobljeno dne 20 March 2020.
  3. de Lettis, Henricus; Gruber, Johann Daniel (1747). Der Liefländischen Chronik Erster Theil [First part of the Livonian Chronicle] (nemščina). Prevedel Arndt, Johann Gottfried. Halle: Gebauer. str. 95. Pridobljeno dne 20 March 2020. [...] gelangten endlich an die See Worcegerwe, wo sie übers Eis zogen und mit Freuden nach Liefland kehrten.
  4. 4,0 4,1 4,2 "Lake Võrtsjärv". Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Pridobljeno dne 21 March 2020.
  5. Newman, Michael J.; Mark-Kurik, Elga; Den Blaauwen, Jan L.; Zupiņš, Ivars (November 2015). "Scottish Middle Devonian fishes in Estonia". Scottish Journal of Geology. Geological Society of Glasgow & Edinburgh Geological Society. 51 (2): 141–147. doi:10.1144/sjg2014-006.
  6. 6,0 6,1 6,2 "Lake Võrtsjärv". Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  7. Kaljuvee, Jaanika. "Fishery and Tourism = Fishing Tourism at Lake Võrtsjärv, Estonia" (PDF). Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Lake Võrtsjärv Fisheries Development Agency. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  8. Ilves, Robin (23 August 2012). "Juvenile Eels Introduced to Nation's Lakes". ERR (angleščina). Pridobljeno dne 27 November 2020.
  9. Lamp, Berit-Helena. "A fishing ban to be set up for restoring eel stocks". Republic of Estonia Government. Republic of Estonia Ministry of Environment. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  10. "Lake Võrtsjärv – Estonia". Global Nature Fund. Global Nature Fund. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  11. Nõges, Tiina; Tuvikene, Lea; Nõges, Peeter (2010). "Contemporary trends of temperature, nutrient loading, and water quality in large Lakes Peipsi and Võrtsjärv, Estonia" (PDF). Aquatic Ecosystem Health & Management. Taylor & Francis. 13 (2): 143–153. doi:10.1080/14634981003788987.
  12. "Lake Vortsjarv - Winner 2010". European Commission - Internal Market, Industry, Entrepreneurship and SMEs. European Commission. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  13. "Museums". Võrtsjärv. Avasta Võrtsjärv MTÜ. Pridobljeno dne 22 March 2020.
  14. "Estonia crowns the 2016 world ice and snow sailing champions". SurferToday. 16 February 2016. Pridobljeno dne 27 November 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]