Utrecht (provinca)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Utrecht (provinca)

nl
Nizozemska pokrajina
Zastava Utrecht (provinca)
Zastava		Grb Utrecht (provinca)
Grb
Himna: Langs de Vecht en d'oude Rijnstroom
Lokacija Utrechta na Nizozemskem
Lokacija Utrechta na Nizozemskem
Koordinati: 52°6′12″N 5°10′45″E / 52.10333°N 5.17917°E / 52.10333; 5.17917
Suverena državaKraljevina Nizozemska
Glavno mesto in največje mestoUtrecht
Upravljanje
 • Kraljevi komisarHans Oosters (PvdA)
Površina
(2017)[1]
 • Skupno1,560 km2
 • Kopno1,485 km2
 • Voda75 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2019)[2]
 • Skupno1,353596
 • Gostota981 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
Koda ISO 3166NL-UT
HDI (2018)0.966[3]
very high · 1st of 12
Spletna stran[www.provincie-utrecht.nl www.provincie-utrecht.nl]

Utrecht ( nizozemska izgovorjava: [ˈytrɛxt] (poslušaj)), uradno Provinca Utrecht (nizozemsko Provincie Utrecht), je pokrajina Nizozemske. Nahaja se v središču države, na severovzhodu meji na Eemmeer, na vzhodu in jugovzhodu na pokrajino Gelderland, na zahodu in jugozahodu na pokrajino Južno Holandijo ter na pokrajino Severno Holandijo na severozahodu in severu. Pokrajina Utrecht ima od novembra 2019 1.353.596 prebivalcev.[4] Meri približno 1485 km2. Poleg istoimenske prestolnice so večja mesta v pokrajini Amersfoort, Houten, Nieuwegein, Veenendaal, IJsselstein in Zeist. Najbolj obremenjena železniška postaja na Nizozemskem, Utrecht Centraal, se nahaja v provinci Utrecht.[5]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Utrechtska škofija je bila ustanovljena leta 695, ko je papež Sergij I. v Rimu posvetil svetega Willibrorda za frizijskega škofa. S soglasjem frankovskega vladarja Pipina Herstalskega se je naselil v stari rimski utrdbi v Utrechtu. Po Willibrordovi smrti je škofija močno trpela zaradi vpadov Vikingov. Boljši časi so nastopili v času vladavine saških cesarjev, ki so pogosto klicali utrechtske škofe na cesarske posvete in zbore. Leta 1024 so škofje postali knezi Svetega rimskega cesarstva in ustanovljena je bila nova knezo-škofija Utrecht. Leta 1122 je bila z Wormskim konkordatom razveljavljena cesarjeva investiturna pravica, stolni kapitelj pa je dobil pravico voliti škofa. Vendar je bilo to pravico kmalu dolžno deliti s štirimi drugimi kolegijskimi kapitlji v mestu. Tudi grofje Holandije in Gueldersa, med ozemlji katerih ležijo dežele utrechtskih škofov, so si prizadevali pridobiti vpliv na zapolnitev škofovskega sedeža. To je pogosto povzročalo spore in posledično se je Sveti sedež pogosto vmešal v volitve. Po sredini 14. stoletja so papeži večkrat neposredno imenovali škofa, ne glede na pet kapitljev.

Med "vojno trnkov in trske" so se za Utrecht borile sile burgundskega vojvode, kar je vodilo do prve utrechtske državljanske vojne (1470-1474) in druge državljanske vojne v Utrechtu (1481-1483).

Leta 1527 je škof prodal svoja ozemlja in s tem svojo posvetno oblast cesarju Svetega rimskega cesarstva Karlu V. in kneževina je postala sestavni del habsburških gospoščin, ki so že vključevale večino drugih nizozemskih provinc. Kapitlji so prenesli svojo pravico do izvolitve škofa na Karla V. in njegovo vlado, s čimer je pod političnim pritiskom po plenitvi Rima privolil papež Klement VII. Vendar pa habsburška vladavina ni trajala dolgo, saj se je Utrecht leta 1579 pridružil nizozemskemu uporu proti Karlovemu nasledniku Filipu II . in tako postal del Nizozemske republike.

Med drugo svetovno vojno so nemške sile z Utrechtom upravljale vse do splošne kapitulacije Nemcev na Nizozemskem 5. maja 1945. Pokrajino so okupirale Kanadske zavezniške sile 7. maja 1945. Mesta Oudewater, Woerden, Vianen in Leerdam so bila prenešena iz Južne Holandije na Utrecht v letih 1970, 1989, 2002 in 2019.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Zemljevid pokrajine Utrecht (2019)

Na vzhodu Utrechta leži utrechtsko hribovje (nizozemsko: Utrechtse Heuvelrug), veriga hribov, ki so jo kot stransko moreno pustili jezi ledeniškega ledu po slani poledenitvi, ki je bila pred zadnjo ledeno dobo. Zaradi pomanjkanja hranilnih snovi v hitro odcednih peščenih tal je bil večji del pokrajine, ki je bila prej porasla z vresjem, zasajen z nasadi borovcev. Jug pokrajine ima značilnosti rečnih pokrajin. Zahod sestavljajo večinoma travniki. Na severu so velika jezera, ki nastanejo z izkopavanjem šote iz barij, ki so nastala po zadnji ledeni dobi.

Narava[uredi | uredi kodo]

Eno najbolj privlačnih naravnih območij v provinci je Vechtstreek ("regija Vecht"), ki se nahaja na obeh straneh reke Vecht.

Mednarodna naravovarstvena organizacija, ki ima sedež svoje nizozemske podružnice v tej provinci (pri Zeistu), je WWF. "Natuur en Milieu" ("Narava in okolje")[6] je nacionalna naravovarstvena organizacija, katere sedež je v tej provinci (v mestu Utrecht).

Občine[uredi | uredi kodo]

Provinca Utrecht je razdeljena na 26 občin.

Prebivalstvo province Utrecht po državi rojstva staršev državljanov (2020) [7]
Država/ozemlje Prebivalstvo
Nizozemska Nizozemska 1.036.856 (76,53 %)
Maroko Maroko 57.563 (4,24 %)
Indonezija Indonezija 31.934 (2,35 %)
Turčija Turčija 30.783 (2,27 %)
Nemčija Nemčija 20.089 (1,48 %)
Surinam Surinam 19.441 (1,43 %)
Nizozemska Nizozemski Karibi 9.063 (0,67 %)
Poljska Poljska 8.006 (0,59 %)
Predloga:Podatki države SOV Sovjetska zveza 6873 (0,50 %)
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Združeno kraljestvo 6864 (0,50 %)
Ljudska republika Kitajska Kitajska [a] 6.276 (0,46 %)
Socialistična federativna republika Jugoslavija Jugoslavija 6201 (0,45 %)
Belgija Belgija 5759 (0,43 %)
Irak Irak 5145 (0,38 %)
Indija Indija 5071 (0,37 %)
Drugo 98.910 (7,30 %)

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 71,5 milijarde €, kar je predstavljalo 9,2 % nizozemske gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen kupni moči, je v istem letu znašal 47.900 € ali 159 % povprečja držav članic Evropske unije.[8]

Znameniti prebivalci[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Excluding Hong Kong and Macau

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ »Error«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. januarja 2020. Pridobljeno 5. junija 2022.
  2. ↑ »CBS Statline«.
  3. ↑ »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
  4. ↑ »CBS Statline«.
  5. ↑ »DPG Media Privacy Gate«.
  6. ↑ »Gezond en Duurzaam-Natuur & Milieu«. Natuur & Milieu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. januarja 2014. Pridobljeno 19. marca 2018.
  7. ↑ »CBS StatLine – Bevolking; leeftijd, herkomstgroepering, geslacht en regio, 1 januari«.
  8. ↑ »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Utrecht_(provinca)&oldid=6024473«