Uporabnik:YOyO908/peskovnik

Republika Koreja 한국
Zastava Grb Južne Koreje
Himna: Aegukga
Glavno mesto	Seul 37°56′N, 126°99′E
Uradni jeziki	Korejščina (Pyojuneo)
Etnične skupine	Korejci
Vlada
• Predsednik Južne Koreje	Yoon Suk Yeol
• Premier Južne Koreje	Han Duck-soo
• Predsednik državnega zbora Južne Koreje	Kim Jin-pyo
• Predsednik vrhovnega sodišča Južne Koreje	Kim Myeong-soo
• Predsednik ustavnega sodišča Južne Koreje	Yoo Nam-seok
Ustanovitev
• Ameriška administracija v Južni Koreji	2333 pr. Kr. (mitološko)
• Tri Kraljestva	57 pr. Kr.
• Kraljestvi Balhae in Silla	668
• Dinastija Goryeo	918
• Dinastija Joseon	17 julij 1392
• Korejsko cesarstvo	12 oktober 1897
• Priključitev Japonski	22 avgust 1910
• Neodvisnost od Japonske	1 marec 1919
• Začasna vlada Republike Koreje	11 april 1919
• Kapitulacija Japonskega cesarstva	2 september 1945
•	8 september 1945
• Ustanovitev Republike Koreje	15 avgust 1948
Površina
• skupaj	100,363 km2
• voda (%)	0,3
Prebivalstvo
• ocena 2023	56,710,000 (28.)
• gostota	507/km2 (28.)
BDP (ocena 2021)
• skupaj (nominal.)	1,720 bilijona USD (12.)
• skupaj (PKM)	2,289 bilijona USD
• na preb. (nominal.)	33,300 $ (33.)
• na preb. (PKM)	56,710 $ (28.)
HDI (2021)	0,925 zelo visok · 19.
Valuta	Južnokorejski won (₩)
Časovni pas	UTC +9
Klicna koda	+82

Južna Koreja uradno Republika Koreja je država v Vzhodni Aziji in obsega južni del Korejskega polotoka. Država je po ustavi iz leta 1988, predsedniška republika. Predsednika izvolijo na volitvah, ki potekajo vsake 4 leta, omejen je na en mandat. Politično ozračje sicer sestavljajo leve demokratične stranke (npr. Demokratična stranka) in desne nacionalistične stranke (npr. Stranka ljudske moči). Glavno in obenem največje mesto je Seul Južna Koreja sicer leži na jugu Korejskega polotoka in meji na Severno Korejo na severu, Japonsko morje na vzhod in Rumeno morje na zahod.

V zadnjih letih je država najbolj znana po moderni pop kulturi (K-pop) in širokem spektru filmov na Netflixu iz korejske filmske industrije.

Geografija

Južna Koreja je gorata (hribovita) država na jugu Korejskega polotoka in ima kar nekaj velikih rek kot so na primer: reka Han, reka Nakdong-Gang in reka Geum.

Gorovje na otoku Jeju-do.

Večje nižine se pojavljajo na zahodu, medtem ko je vzhodni del izjemno razlčenjen, gorat z le nekaj majhnimi nižinami. Na jugu polotoka, nekoliko vzhodno od mesta Busan leži otok Tsushima, med kopnim in otokom pa izjemno pomembna Korejska ožina. Najvišja gora se nahaja na otoku Jeju-do in se imenuje Hallasan. Večina površja sicer izhaja iz predkambrija, ampak v Južni koreji lahko najdemo tudi vulkanske otoke kot sta Jeju-do in Ulleung-do.

Topografija

Polovica Korejskega polotoka je sestavljenega iz metamorfnih kamnin iz predkambrija. Razširjene so v več masivih, najpomembnejši so: Hambuk, Gyeonggi in Sobaek. Razvijati so se začeli pred več kot 600 milijoni let in kažejo, da je Korejski polotok, čeprav bi bil takrat videti povsem drugače, obstajal že v obdobju paleozoika in pred njim. Kotlino med masivoma Hambuk in Pyeongbuk je v paleozoiku prekrilo morje, ki je za sabo pustilo plast sedimentnih kamnin. Razvilo se je precej sedimentnih bazenov najpomembnejši v provinci Pyongan kjer se nahajajo najpomembnejši rudniki premoga.

Gorovje Taebaek, ki se razprostira na vzhodnem delu polotoka in tvori padavinsko ločnico v državi. Iz gorovja se odcepi še več manjših gorskih verig v smeri severovzhod - jugozahod.

Topografska karta Južne Koreje.

Nižine se predvsem pojavljajo tam kjer tečejo velike že prej omenjene reke, specifično v njihovih spodnjih tokovih. To je prostor kjer se organizirajo velika mestna središča in riževa polja. Na zahodu kjer Južna koreja meji na Rumeno morje se dogaja eno najbolj izrazitih plimovanj na svetu na katerega vpliva tudi razčlenjena obala polotoka. Na merni točki v mestu Incheon blizu Seula je zabeležena kar 9 meterska razlika v času plimovanja morja.

Podnebje

Južna Koreja ima relativno hladne in suhe zime, ter vroča in vlažna poletja. Pomembno je, da se Južna Koreja nahaja na Korejskem polotoku in je blizu celinski Aziji kar neizmerno vpliva na podnebje na polotoku. Ta lega povzroča severovzhodne Azijske monsune (sezonske vetrove). Poletni monsunski sistem v Aziji (korejščina:장마 Changma) se v Južni Koreji začne v poznem juniju, nato se počasi začne premikati proti severu. Ta dež ali monsun prinese s sabo ogromne količine dežja in močne poplave, ki vodijo v velike naravne katastrofe. Najhladnejši mesec je januar, najtoplejši pa avgust, medtem ko je največ vlage v ozračju že julija. Marca in aprila, ko se uradno že začne pomlad je polotok pod močnim vplivom ti. Azijskega praha (korejščina:황사 Hwangsa). Ta prah prinese močan veter, ki na poti ustvarja prašne nevihte in nastane v puščavi Gobi na skrajnem zahodu Kitajske, Kazahstana in Mongolije. Gre se za izjemno močne prašne nevihte, ki lahko kdaj dosežejo tudi Združene države Amerike.

Politika Južne Koreje

Yoon Suk-yeol Predsednik	Han Duck-soo Predsednik vlade

Trenutni predsednik Južne Koreje je Yoon Suk-yeol, ki je 13. predsednik po vrsti od nastanka Republike Koreje v letu 1948. Prvi, ki je nastopil mandat pa je bil Syngman Rhee. Ustava Južne Koreje je bila pravtako ratificirana in sprejeta v letu 1948, na ta dan se tudi praznuje državni praznik povezan s sprejetjem ustave. Ta ustava vsebuje podobne člene kot vse druge ustave po svetu in se dotika gospodarske politike (kjer določa liberalno demokracijo kot temeljni način upravljanja države in zavezuje starše, da obvezno vpišejo otroke v šole in se zavzemajo za obrambo države in plačevanje davkov.

Predsednik Južne Koreje predstavlja izvršno oblast in mora po ustavi biti izvoljen na neposrednih, tajnih volitvah s strani svobodnega ljudstva. Njegov mandat traja 5 let in ne more biti izvoljen ponovno.

Državni zbor Južne Koreje je enodomni zakonodajni organ, ki ga sestavlja 253 poslancev izvoljenih v volilnih enotah in 47 poslancev izvoljenih po proporcialnem sistemu.

Stavba državnega zbora Južne Koreje v Seoulu.

Sodno oblast predstavljajo vrhovno sodišče, pritožbena sodišča, okrožna sodišča, družinska sodišča, upravna sodišča in druga. Vrhovni sodnik je imenovan s strani Predsednika in soglasjem Državnega zbora. Njegov mandat traja 6 let.

Lokalna uprava in administracija

Z zakonom o lokalni upravi je Južna Koreja sprejela celovit sistem delitve na nižjo in višjo raven enot. Višjo raven predstavlja 17 enot (posebno mesto Seul, šest metropol, osem provinc in posebna samoupravna provinca Jeju). Nižjo raven pa predstavlja 226 enot: 75 mest (korejščina:시 Si), 82 okrajev (korejščina:군 Gun) in 69 okrožij (korejščina:구 Gu).

Zgodovina

Neolitik

Chulmun

V času neolitika na Korejskem polotoku poznamo dve pomembni kulturi Chulmun in Mumun, ki ju prepoznamo predvsem po keramiki. Kultura Chulmun ali Jeulmun traja od okoli leta 8000 pr. Kr. do leta 1500 pr. Kr. Veliko najdišč priča o tem, da je bila to ena izmed prvih regij vključno z Kitajsko in Japonsko kjer so izdelovali keramično posodo in med prvimi kultivirali proso. Kultura je bila razširjena predvsem na jugu polotoka, medtem ko je na sever segala le v nekaterih pasovih. Najpomembnejše za prehranjevanje je bil lov in nabiralništvo, medtem ko je zaradi dolge obale na življenje odločno vplival ribolov. To relativno dolgo obdobje je izpodrinila nova kultura Mumun, ki je v marsičem drugačna od kulture Chulmun (gojenje prosa in kompleksnejša keramika).

Mumun

Tipična keramika za kulturo Mumun iz 8. stoletja pr. Kr. najdena na najdišču Daepyeong. Premer: ok. 60-70 cm.

Obdobje Mumun delno sovpada z obdobjem Yayoi na Japonskem. Verjame se, da so bili ljudje, ki so prišli na Japonsko dejansko iz juga Korejskega polotoka. Pri obeh kulturah lahko govorimo o pojavu drugačnih tehnikah gojenja riža (tj. mokra riževa polja) in o kompleksnejši keramiki. Daleč največ dolmenov je bilo najdenih v Koreji kjer je bil to nov način pokopa elit. Sedež poglavarja kulture naj bi bil na pomembnem najdišču Songguk-ri. Domneva se, da se je povečalo vojskovanje v poznem obdobju kulture Mumun, ko so v naselbinah vidna močna obzidja.

Antična Koreja

Dinastija Gojoseon

Dangun, slavni ustanovitelj dinastije Gojoseon.

Zemljevid dinastije Gojoseon v letu 108 pr. Kr.

Dinastija Gojoseon (korejščina:고조선 Gojoseon) je bila prva korejska dinastija nastala v letu 2332 pr. Kr. To je bilo 25. leto vladavine cesarja Yao na Kitajskem. Ustanovitelj dinastije Whanung se je z 3000 duhovnimi spremljevalci spustil na goro Tabak (Myohyangsan) kjer se je pod drevesom paktal razglasil za kralja vesolja. Na gori Taebaeksan je zgradil mesto in ljudi naučil kmetovanja in življenja v sožitju z drug drugim. Ob iskanju reinkarnacije je našel naslednjo pot. Ob zgodnjem mraku sta se na gori dobila tiger in medved. Whanung jima je o vprašanju kako postaneta človeka dejal: "pojdita v jamo in se izogibajta svetlobe skupaj tri tedne. Pred tem je vsakem od njiju dal 20 česnov in eno artemzijo. Tiger, ki zaradi svoje narave divjosti jame ni prenesel, je iz jame prišel kaj kmalu. Medved, ki je s svojo potrpežljivostjo počakal v jami tri tedne pa je prišel iz jame kot popolna ženska. Prva želja ženske je bilo materinstvo. Ob sedenju ob potoku je zajokala in kralj Whanung jo je obkrožil in že je v rokah držala otroka. To je bil Dangun. Z ustanovitvijo mesta Pyongyang je Dangun dobil prestolnico in vladal državi vse do prihoda kralja Kija (1122 pr. Kr.). V sami legendi je veliko povezav s Kitajsko, saj se med drugim omenjajo cesar Yao in cesar Yu. Oba sta Kitajska legendarna cesarja. Cesar Yu je ukrotil vodovja in nato sklical svoje vazalne kralje, med drugim je Dangun poslal svojega sina kot odposlanca. Iz obdobja dinastije Dangun ni ostalo veliko kulturne dediščine. Najbolj pomembna in znana kulturna dediščina je "Dangunov oltar" ali oltar "Chamsung" (mesto, ki se nahaja 80 kilometrov iz Seoula in se ponaša tudi z gradom Samnang, ki naj bi ga zgradili sinovi kralja Danguna.

Obdobje Kija

Kija.

Kralj Kija (korejščina:기자 Gija; kitajščina:箕子 Jizi ali Qizi) je bil Kitajskega porekla, sin sina kitajskega kralja Wuyi-ja dinastije Shang. V Korejo je prišel s Kitajskimi begunci, ki so s sabo prinesli in Korejcem predstavili riž in ječmen. Kija je v Korejo prinesel zakonik, ki je veleval usmrtitev morilcev. Prinesel je tudi pisavo, ter za Korejo značilen klobuk kat, ki ima širok rob in raven vrh.

Kija se je naselil v že ustanovljeni prestolnici Pyongyang. Koreja je bila pod njegovim vodstvom samostojna, tako samostojna je bila sicer že pred njegovim prihodom. Razmeroma homogenizirano kraljestvo je kot že omenjeno imelo razvit jezik in komunikacijo med njenimi deli in razmeroma vidne meje njegovega kraljestva. Ob prihodu je s kraljem Kijo prišlo 5000 ljudi, ki so učili Korejce več kot 1000 različnih spretnosti (gojenje svile in tkanje). Kija je pravtako iz različnih okrožij vpoklical veliko moških, ki jih je izobrazil za delo v javnih uradnih službah. Naučil se je govoriti korejščine in ustvaril pisavo s katero so se Korejci učili znanosti, ki jih je pripeljal s seboj.

Vsaka ara zemlje je bila spremenjena v kvadrat in ta kvadrat v še 9 enakih delov. Vsak, ki je skrbel za osem delov je moral še za blagor vlade skrbeti za 9., centralnega.

Obdobje Wiman

Ustanovitev dinastije Han na Kitajskem je povzročilo številne pretrese in v Gojoseon pripeljalo veliko beguncev, tudi kralja Wimana. Kralj Jun, ki je takrat vladal je Wimanu dovolil postati vojaški poveljnik v dinastiji Gojoseon. Utrditi je moral severo-zahodno mejo države. Namesto, da bi ubogal kralja, je izvedel državni udar in se postavil za kralja Gojoseon. V času vladanja je osvojil vsa ljudstva, ki naj bi jih premagal ob prej omenjenem utrjevanu. Kralj Ugu, pravnuk Kralja Wimana ni poznal pra-dedove taktike, zaradi česar je pretrgal vse vezi z dvorom dinastije Han. Kitajski cesar se s tem ni mogel sprijazniti, zato je poslal odposlance z odpravo. Kralj Ugu še vedno ni poslušal nasvetov za ponovno vzpostavitev odnosov s Kitajsko. Ob ponovni vrnitvi poveljnika oziroma odprave, ko ni prinesel darila kralju je bil poveljnik ubit. V jeseni leta 107 pr. Kr. sta dva Kitajska poveljnika začela odpravo zavzetja Koreje. Ugu je bil pripravljen a se je vojna nadaljevala v visoka gorovja Koreje. Kralj je bil prestrašen in je odnehal z vojno, saj je vedel, da bo še bolj razjezil cesarski dvor. Za kazen je moral priznati vse svoje grehe in poslati svojega sina na Kitajsko in 5000 konj. Kitajska poveljnika sta med temi dogodki zbirala močno vojsko. Ko sta prišla v glavno mesto - Pyongyang nista doživela nobenega odpora in pričela z obleganjem. Korejski kralj je sicer poslal odposlanca a je ta bil ubit na Kitajskem.

Komende dinastije Han v Koreji in propad dinastije Gojoseon

Štiri komende dinastije Han v Koreji.

Po bojih, ki jih je cesar Wu pričel proti dinastiji Gojoseon in kralju Wimanu, se je ozemlje prejšnje države Gojoseon razdelilo med več poveljnikov, ki so dobili v oblast komende. V nekaj desetletjih so tri komende padle in se umaknile proti zahodu. Osrednja komenda, Lelang pa je ostala v Koreji. V Lelangu so živeli kitajski kolonizatorji in uradniki. Mesto je bilo urejeno po vzoru kitajskih. Že prej znana dinastija Jin je nasdzorovala komendo Lelang, ki pa je bila leta 313 zavzeta s strani nove dinastije Goguryeo.

Ustanovitev treh držav Koreje (Silla, Goguryeo, Baekje)

Zemljevid Korejskega polotoka ob največji ekspanciji države Goguryeo v letu 476.

Bibliografija

• Natek, Karel; Natek, Marjeta (2000). Države sveta 2000. Mladinska knjiga. ISBN 86-11-15631-5.
• Park, Jun-hyeong (2013). The Han Commanderies in Early Korean History: A Reconsideration of the Han Commanderies from a Broader East Asian Perspective.
• Peterson, Mark; Margulies, Phillip (2009). A brief history of Korea. New York, NY: Facts On File. ISBN 9781438127385.
• B. Hulbert, Homer (1905). The History of Korea. The Methodist Publishing House. {{navedi knjigo}}: Neveljaven |script-title=: $2 (pomoč)