Uporabnik:Amazone7/Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sarah Bernhardt
Portret
Sarah Bernhardt, 1910 (portretiral Nadar)
RojstvoSarah-Marie-Henriette Rosine Bernard
Leta aktivnosti1862-1923
ZakonciAmbroise Aristide Damala (1882-1889)

Sarah Bernhardt, * 22. oktober 184426. marec 1923, francoska gledališka igralka, je bila označena kot "najslavnejša igralka v svetovni zgodovini".[1]. Sarah je postala slavna na odrih Evrope v 70-tih letih 19. stoletjain je bila kmalu zelo iskana igralka v Evropi in Ameriki. Pridobila si je ugled kot resna dramska igralka, ki je nosila vzdevek "božanska Sarah".

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Midway
BBitka za Midway
Del Druga svetovna vojna - vojna na Pacifiku
SBDji se približujejo goreči Mikumi (sredina).
Ameriški Douglasovi SBD Dauntless ("neustrašni") bombniki strmoglavci v tretjem napadu na gorečo japonsko križarko Mikuma.
Datum4. junij - 7. junij 1942
Prizorišče
Poleg atola Midway
Izid Prepričljiva ameriška zmaga
Udeleženci
Združene države Amerike
Združene države Amerike
Japonska
Japonsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Chester W. Nimitz
Frank J. Fletcher
Raymond A. Spruance
Isoroku Yamamoto
Chuichi Nagumo
Tamon Yamaguchiubit v akciji
Moč
3 tovorne ladje,
~50 oskrbovalnih ladij,
233 letalonosilk,
127 letal v pripravljenosti na kopnem
4 tovorne,
7 bojnih ladij,
~150 oskrbovalnih ladij,
264 letalonosilk,[2]
16 floatplanes
Žrtve in izgube
1 carrier sunk,
1 destroyer sunk,
98 aircraft destroyed,
307 killed
4 carriers sunk,
1 cruiser sunk,
264 carrier aircraft destroyed,[2]
3,057 killed



Konferenca[uredi | uredi kodo]

4. februarja 1945 so se [[zavezniki|Veliki trije) (Roosevelt, Churchill, Stalin) sestali v Jalti na Krimskem polotoku. To je bila druga izmed treh konferenc za časa vojne pod okriljem zavezniških sil in njihovih voditeljev. Predhodna ji je bila Teheranska konferenca leta 1943, sledila pa ji je Potsdamska konferenca, pri kateri je Harry S. Truman nadomestil Roosevelta, ki je umrl aprila 1945.

Premier Stalin, ki je vztrajal pri dejstvu, da mu je zdravnik odsvetoval vsakršna daljša potovanja, je nasprotoval Rooseveltovi pobudi, da se srečajo na Mediteranu.[3] Predlagal in vztrajal je pri predlogu, da se srečajo v kraju Jalta pri Črnem morju pod Krimom. Vsak voditelj je že imel pripravljene predloge za srečanje: Roosevelt je prosil za Sovjetsko pomoč v ameriški vojni na Pacifiku proti Japonski, Churchill je pritiskal s predlogom za svobodno izbiro in demokratične vlade v Vzhodni Evropi (še posebej glede Poljske); Stalin pa je zahteval sovjetsko vplivno območje v Vzhodni Evropi kot nujno dejstvo za zagotovitev nacionalne varnosti Sovjetske Zveze.

Poleg tega so si vsi trije voditelji trudili, da bi osnovali plan za vodenje povojne Nemčije. Leta 1943 je William Christian Bullitt ml. oblikoval tezo o thesis prophesied the "dotoku Rdeče amebe v Evropo". Frontna črta je konec decembra ostajala v Rusiji, vendar so bile avgusta 1944 sovjetske sile že znotraj Poljske in določenih predelih Romunije in neusmiljeno napredovale proti vzhodu.[4] Za časa konference je bil maršal Georgy Zhukov dobrih 64 kilometrov (40 milj) oddaljen od Berlina. Stalinova vloga na konferenci je bila ena izmed tistih, za katero je mislil, da je tako močna, da bo lahko diktiral točke konference. Še več, Roosevelt je med drugim upal na Stalinovo privolitev ter udeležbo v Združenih narodih.

Regarding the first item of the Soviet agenda for Eastern Europe, Poland immediately arose; Stalin stated the Soviet case:

For the Russian people, the question of Poland is not only a question of honour, but also a question of security. Throughout history, Poland has been the corridor through which the enemy has passed into Russia. Poland is a question of life and death for Russia.

Accordingly, Stalin stipulated some of his Polish demands were not negotiable: the Russians would keep the territory they had already annexed in eastern Poland, and Poland was to be compensated for that by extending its Western borders at the expense of Germany. Stalin promised free elections in Poland despite the recently-installed Communist puppet government. However the Western Powers soon saw that Stalin would not honour his free elections promise. The elections, held in January 1947 resulted in Poland's official transformation to a socialist state by 1949; they were considered rigged to favour pro-Soviet political parties.[navedi vir]


which divided Eastern Europe into Nazi and Soviet spheres of influence.[5] Facing the second front, the Polish government decided the defense of the Romanian bridgehead was no longer feasible and ordered the evacuation of all troops to neutral Romania.[6] By October 1, Germany and the Soviet Union had completely overrun Poland, although the Polish government never surrendered. In addition, Poland's remaining land and air forces were evacuated to neighboring Romania and Hungary. Many of the exiles subsequently joined the recreated Polish Army in allied France, French-mandated Syria, and the United Kingdom.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Gottlieb, Robert. »The Drama of Sarah Bernhardt«. Pridobljeno 16. novembra 2008. {{navedi splet}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |1= (pomoč)
  2. 2,0 2,1 USSBS Interrogation of Japanese Naval personnel No. 6 Captain Amagi, Takahisa, IJN, Naval Aviator, Air Commander (observer) on CV Hiryu at Pearl Harbor, Air Officer on CV Kaga at Battle of Midway, 3, 4, 5 June 1942.
    Q. What was the composition of the Kaga's Air Group? A. It was composed of 21 fighters (0) Type: 27 VB (99 Type); 18 VT (97 Type); same as all other carriers.
  3. Stephen C. Schlesinger, "Act of Creation: The Founding of the United Nations," (Boulder: Westview Press, 2003). ISBN 0813333245
  4. Traktuyev, Michael Ivanovich, The Red Army's Drive into Poland v: Purnell's History of the Second World War, urednik Sir Basil Liddell Hart, Hatfield, Združeno kraljestvo, 1981, vol.18, str.1920-1929
  5. Cienciala, Anna M. (2004). »The Coming of the War and Eastern Europe in World War II«. University of Kansas. Pridobljeno 15. marca 2006.
  6. Predloga:Wikiref


Potomstvo Marije Terezije[uredi | uredi kodo]

Elizabeta Charlotta Orleanska je bila hčerka Filipa I. in Liselotte Pfalške.

  • Marija Elizabeta (1737-1740)
  • Marija Ana (1738-1789)
  • Marija Karolina (1740-1741)
  • Jožef II. (1741-1790)
  • Marija Kristina (1742-1798) ∞ 1766 z vojvodo Albertom Saksonskim-Tešenskim
  • Marija Elizabeta (1743-1808), opatica v Innsbrucku
  • Karel Jožef (1745-1761), nadvojvoda
  • Marija Amalija (1746-1804) ∞ 1769 z vojvodo Ferdinandom Parmskim
  • Leopold II. (1747-1792) ∞ 1765 z infantinjo Marijo Luizo Burbonsko
  • Karolina (*/† 1748), nadvojvodinja
  • Ivana Gabrijela (1750-1762) (zaročena) s kraljem Ferdinandom I. Bourbonskim
  • Marija Jožefa (1751-1767) (zaročena) s kraljem Ferdinandom I. Bourbonskim
  • Marija Karolina (1752-1814) ∞ 1768 s kraljem Ferdinandom I. Bourbonskim
  • Ferdinand Karel Anton (1754-1806) ∞ 1771 z vojvodinjo Marijo Beata Modena-Este
  • Marija Antonija (Antoinetta) (1755-1793) ∞ 1770 s kraljem Ludvikom XVI. Francoskim
  • Maksimilijan Franc (1756-1801), nadvojvoda, kölnski volilni knez

Krepko besedilo