Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI

Videl sem, da sem (verjetno nehote, verjetno je je bil izbran ves tekst - kaka bližnjica tipk za select all - ves dotedanji tekst, ko sem tipkal, ali kaj podobnega, in ne takoj opazil, da bi takoj razveljavil) pobrisal vso dotedanjo vsebino, zlasti komunikacijo z Yerpo okrog tega, ko mi je pomagal razfecljati Babel, kaj je komentar in podobno, in s Pinky sl. Podobno se je že zgodilo pri prekinitvi povezave in potem nadaljnjem editiranju kasneje (izginilo veliko vsebine, morda vsa prejšnja). Lahko je to povezano tudi s čem okrog hkratnega urejanja iste strani z več uporabnikov (zabeležiti podrobnosti, če/ko se spet zgodi).

Ko bom utegnil, bom izvlekel iz history in dal v Archive, izgubljeno pa ni.

Cmd-2

Sem uvidel tvoje težavice, pa sem jo skreiral. Sedaj bi jo verjetno lahko uporabljal. Veliko sreče! LP, A0 --A09090091 (pogovor) 22:35, 10. januar 2021 (CET)

Potemtakem predlagam cmd-6 (Bivši mojster) ali kaj podobnega. Ali se ti zdi tako poimenovanje ustrezno? --A09090091 (pogovor) 20:59, 11. januar 2021 (CET)

Jok, številka 6 je odločno premajhna, jaz sem v peskovniku poskusil tudi z 888 ;-)

Sicer od cmd-6 (vključno) dalje spremeni velikost pisave v polju "id" tako, da se številka ravni ne vidi več (še nisem našel, kako to spreminja, verjetno je pa "id-s"), in je barva za vse poskušene številke (6,7,8,88,888) enaka zelena (verjetno default v switch ali nekaj podobnega stavku).

Besedilo za različne ravni bi mogoče bi bilo za razmislek

• cmd-1 začetnik, ki mu pride prav priročnik in dober nasvet
• cmd-2 samostojen in zanesljiv uporabnik enostavnih reči,
• cmd-3 izvedenec, ki lahko tudi nudi pomoč v vseh običajih okoliščinah

(tudi zanke in pogoji, prenašanje parametrov med kličočimi in klicanimi cmd datotekami in programi; ugotavljanje stanja, ustavljanje, rekonfiguriranje, poganjanje uslug - servisov - v zankah in pod pogoji; spreminjanje pravic z cmd orodji v zankah in pod pogoji, testiranje uspešnosti klicanih reči iz cmd v prej naštetih okoliščinah in podobno, ter odkrivanje in odprava napak pri tem v svojih in tujih procedurah)

• cmd-4 mojster, ki ni nujno, da ga nižje stopnje še razumejo, ko kaj pojasnjuje ;-)

(rekurziva in podobno, tudi z odzivanjem iz cmd-ja na količino prostega pomnilnika, diskov ali magari tudi temperaturo procesorja ipd; tudi tisti, ki zmore priti do ukaznega pozivnika tudi, ko zlonamerni program onemogoči običajni priklic, in zna iz njega obiti mehanizme, s katerimi se zlonamerni program brani, torej nekdo ki ve ali najde v dokumentaciji ali - kadar ne gre drugače, dovolj dobro ugane - kako dela drobovje. To ni nujno brez veze; pride hudo prav, če naletiš na katastrofo na računalnikih, na katerih ni drugih orodij ali so onesposobljena. Za to stopnjo ni več bistvena stvar znanje, ampak še bolj to, da imaš srečo, a se tudi nanjo ne zanašaš preveč.)

@Marjan Tomki SI: Pravzaprav je parameter id-s velikost pisave, za usposobljenost programerja je parameter level. Samo za pojasnilo. Drugače pa hvala tudi tebi za nasvet! --A09090091 (pogovor) 11:59, 15. januar 2021 (CET)

Vem, sem potestiral klice za level = {1::8,88,888} tule: Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 in pogledal tudi, katere predloge ob predogledu napiše, da je uporabil. Videl sem recimo, da so leveli tudi 0,5 in 1a ali podobno, torej ne le številski, tudi kako s switch odvisno od level postavlja barve (id-c in id-sc recimo). Problem je, da sicer to lahko berem in uganem, ampak (še) ne znam sintakse (je to js?)

Meni se bolj zdi CSS, toda nisem prepričan. Sem pa prepričan, da je tole ustvarjanje predlog samo nek vmesnik z parserjem v ozadju... --A09090091 (pogovor) 12:16, 15. januar 2021 (CET)

Nekaj temu podobnega bi bilo po mojem bolje kot različni odtenki začetnikov. In... jaz sem bil zagnan začetnik v tem okrog 1981, nekje od 1983-1996 približno cmd-3 po mojem predlogu (recimo vzdrževanje login skript za prijave na Novell strežnike, tudi precej eksotične

Enkrat, ko se je nekdo lahkomiseln z administrativnimi pravicami prijavil z računalnika, ki je pravkar prišel z Gambitovega servisa okužen z virusom (mislim da se podobno ni več zgodilo - vse tedanje je izučilo, z novinci pa mislim da smo imeli srečo, dokler jih nismo izšolali), ki je okužil vse exe in com programe, ki so bili tedaj pognani, sem obvestil uporabnike, naj se odjavijo, odklopil strežnika od omrežja in naredil restore na backup programskega dela na čisto stanje pred okužbo. Potem sem namestil strežniški protivirusni program s posodobljeno knjižnico vsiljivcev, tako da tisti vsiljivec ni več mogel steči niti okužiti strežnika. Ko je bila spet mogoča prijava, sem iz prijavne skripte pognal protivirusnik, ki je z novimi opisi tega vsiljivca že poznal, konfiguriran tako, da je okužene programe brez vprašanja odstranil. V naslednjem koraku sem skopiral na delovno postajo vse datoteke operacijskega sistema (in standardnih aplikacij), ki so po odstranitvi okuženih na delovni postaji manjkale.

Ko sta bila oba Novellova strežnika čista in prijavna skripta tako pripravljena, sem na več načinov poslal sporočilo uporabnikom, da naj se ponovno prijavijo; pri tem je stekla tako prirejena prijavna skripta in skoraj vse je spet delovalo (sicer bi lahko dodal še kakšno kopiranje za še kaj in zahteval, naj se tisti ponovno odjavi in prijavi a se ne spomnim več podrobnosti).

S sedanjimi (aplikacijami in vsiljivci to ne bi več šlo, ker je preveč tipov reči izvedljivih in so tudi namestitve aplikacij različne, in popravljanje samo s kopiranjem manjkajočih v primerjavi s standardn ne gre več). Takrat pa je pri nas ena od dveh lokacij spet delovala v manj ko eni uri, na drugi pa je crknil del HW (nek kabel znotraj) strežnika in se do končanega popravila ni dal narediti restore na čisti backup in tista lokacije je delala šele naslednji dan zjutraj, ker je serviser šele tedaj iz tujine dobil ustrezni kabel.

Če pomnim prav, Gambitov servis (dobavili so ok. 199x ok. 45 računalnikov, ki so bili v garanciji, in zaradi nezanesljivosti često na servisu) na sporočilo o tem, da nam vračajo okužene računalnike, ni nič ukrenil. Pregled z odstranitvijo je v prijavni skripti ostal in ko se je kdorkoli prvič prijavil z računalnika, ki je prišel s servisa in bil okužen, je bilo vse okuženo odstranjeno, jaz sem po dnevniku pogledal, kaj vse je bilo odstranjeno in če je bilo treba, sem še kaj dodal, da se je skopiralo nazaj.

In če še naprej pomnim prav, je šel tedaj enkrat Gambit s seznama možnih dobaviteljev za državno upravo, potem pa se ukinil pod tem imenom in ustanovil pod imenom Gambit Trade in se temu izgonil, ampak nam niso več dobavljali.

Mislim, da so kasneje nekje drugje v podobnem položaju (ko je pobegnil vsiljivec, preden ga je protivirusni program poznal, morda tedaj Češko-Slovaški statistični urad) bili brez uporabnih računalnikov kak teden ali dva, ker je bilo treba čistiti stroj za strojem in poskušati reševati podatke... Pri nas je isti virus pobegnil le na enem računalniku, katerega uporabnik je bil razvijalec, vsem ostalim pa protivirusni program ni pustil teči, če se niso ujemali z datoteko digitalnih podpisov (torej bili kakorkoli spremenjeni od tedaj, ko je bila po pregledu na nove znane viruse narejena nova različica podpisov programov, ki smejo teči). Sodobni vsiljivci se tudi temu verjetno prilagode, če lahko pridejo do (zadošča pravica za branje vsebine) knjižnice podpisov (potem lahko spreminjajo napadeni program po okužbi, dokler se ne sklada z veljavnim podpisom). Odgovor temu pa je, da podpišeš programe na dva (ali več) načinov, saj je precej težje okužiti program tako, da se še vedno sklada z več različnimi vrstami podpisov. Mimogrede, naš tedanji izdelovalec je tako na več načinov podpisoval vsako izvedljivo komponento svojega protivirusnega sistema (in tudi pri tem sem imel prste zraven).

Po letu 2000 tega nisem več pogosto rabil na taki ravni (še posebej pa ne od upokojitve, ko - kadar razni ukrepi pustijo - sem raje veliko zunaj na in okoli jadrnic. --Marjan Tomki SI (pogovor) 11:56, 15. januar 2021 (CET)

Vidim, da nisem odgovoril na vse, kar domnevam, da si 2021 napisal ti - in izmenjava o tem utegne biti še veljavna in koristna. Tole si skoraj gotovo tedaj napisal ti, ampak se je znašlo za tvojim podpisom in pogovor se dalje ni več nanesel (dovršni, ne nedovršni nanašal;-) na to.

Ali je {{cmd-2}} namenjena samo skriptnikom za MS? Ali je smiselno kreiranje za še kakšno drugo okolje? Ali je to načeloma podobno kot shelli v xUniX-ih? Sam sem verjetno cmd-0/1, za kakšen linux pa mogoče celo xshell-2.

Kolikor vem in se spomnim, je bil ukaz cmd namenjen (od različice operacijskega sistema odvisno) poganjanju programa ali skripte v MS okolju od DOS (Disk operating System, prejšnji so bili iz ROM-a ali s kaset) in pred Windows (prve različice Windows do 3.x so itak stale na - tudi različnih, do okrog 6.x - DOS operacijskih sistemih. Windows 95, 98 in naslednji iz družine tudi še niso bili samostojni. Windows NT (New Technology - ni več stal na DOSu), razne različice: s 3.5 nisem delal, od 4.0 dalje nekaj desetletij tudi s komercialno reklamnimi imeni mislim da za NT 5.0 Windows 2000 in za NT 5.1 Windows XP in Windows Server 2003, pa Vista NT 6.0? itn.; po tem so spustili NT (ker ni bilo več New Tech ampak že traditional) ampak vrnili različice - Windows 7.0, Windows 8.0, pa mislim da preskočili W 9.0, zdaj smo pri W 10 in W11.

Skozi vse to zaporedje pa je šlo tudi okolje za izvajanje enouporabniških programov, pa tudi skript ki lahko poženejo katerikoli program (tudi več uporabniški). Če zdaj (trenutno sem na enem Win 7.0) vtipkam v vrstico run (ali v iskalno polje) help cmd, mi odpre konzolno okno, v kateri je napisano, kaj počne ukaz (klic programa ali programov) cmd.

Starts a new instance of the Windows command interpreter... Sledi info, kako, na katere načine in s katerimi parametri se lahko uporablja. Prikazuje po en zaslon (Press any key to continue) in ko pritisneš katerokoli tipko po zadnjem zaslonu, zapre okno z ukaznim pozivom.

Ta ukazni poziv se je nekoč prej imenoval command in je razumel niz ukazov interno (in jih znal izvesti iz vanj vgrajene kode) ali pa eksterno (v začetku s programi iz direktorija/kazala \DOS, v ukazni datoteki za pripravo na delo ob zagonu računalnika - običajno autorun.bat - pa je bilo z ukazom path dodano, kje vse naj še išče zunanje ukaze/izvedljive programe).

Ukazni poziv je tudi možno konfigurirati s parametri ob klicu, že dolgo pa tudi z nastavitvami (shranjeni v bazi nastavitev). Mogoče je tudi reči, s pravicami katerega uporabnika naj teče in še precej takega, kar pravzaprav ne bi želel napisati sem, ker bi bilo mogoče zlorabljati (in Windowsi so na to na mnogo načinov ranljivi), tako da bi za razpravo o tem rabila drug način (pogojno e-pošta ali v živo).

Ukazni interpreterji (cmd) so - kot operacijski sistem - po različicah. In kot ukazi (v interpreterju ali v knjižnicah, ki jih lahko kliče) so se dodajali poleg (starega, a dopolnjenega skriptnega jezika iz DOS-a) kot knjižnice dodajali novi - in ne samo eden tako, da je novost pomenila novo ranljivost).

Naslednja stvar je bila, da je MS že pred desetletjem in več uvedel še eno okolje in s tem povezani skriptni jezik, windows PowerShell, namenjen zlasti za administratorje za Windowse, potem pa še za nekaj drugih okolij (in lastnosti tega so spet nekaj, kar je treba spoznati posebej.

Še nekaj takih : CDC Cyber kontrolni jezik (ne vem če je še kje v rabi, ker firme CDC ni že nekaj desetletij, bil je pa znatno naprednejši od IBM (in Facom) jezika za opisovanje paketnih (neinteraktivnih) obdelav (jobov) JCL. IBM (in FACOM-ov) (mainframe) jezik za Time sharing system (interaktivno delo čez terminale) je bil tudi skriptni (in smo ga na statističnem uradu uporabljali za razvoj in avtomatizacijo marsičesa) - ampak se vse to tudi bistveno razlikuje od vseh, ki si jih ti omenil.

Za nove oziroma drugačne MS (in drugih izdelovalcev in okolij) skriptne jezike bi bilo torej iz vsebinskih razlogov - če bi bilo tako označevanje za kaj koristno - treba uvesti posebne Bable predloge, ker to niso več MS CMD jeziki. Poznavanje, kdo kaj od tega še pozna, bi znalo priti prav tistim, ki snujejo in razvijajo nove ali vzdržujejo in dopolnjujo obstoječe jezikovne sisteme (interpreterje, prevajalnike in podobno), da ne bi ponovno krenili po kakšnih poteh, ki so se izkazale za napačne (zlasti varnostne luknje in podobno), ali bi morda zanimale kakega preučevalca tovrstne zgodovine, druge koristi od takih predlog - še posebej, ker je večina znalcev, tudi če so se s tem spoznali zelo mladi, že precej v letih - ne vidim. Marjan Tomki SI (pogovor) 12:10, 18. junij 2025 (CEST)

Ali je {{cmd-2}} namenjena samo skriptnikom za MS? Ali je smiselno kreiranje za še kakšno drugo okolje? Ali je to načeloma podobno kot shelli v xUniX-ih? Sam sem verjetno cmd-0/1, za kakšen linux pa mogoče celo xshell-2.

Wikidata

@A09090091:CSS mislim da je cascading style sheet, kar pomeni, da sta vsebina in oblika ločeni in je to list z opisom oblike, in bi najbrž moral biti del html-ja ali xml-ja, kolikor se spomnim, ampak s tem nisem delal in v bistvu vem, da nič ne vem. Ampak trenutno ne rabim tega s predlogami, čeprav je zabavno.

Rabim pa info o tem, kako rabiti wikidata. Veš za kak učbenik (tutorial...) o tem? Ali koga lahko sprašujem? Iskal in mi i dobro uspelo, kako na primer pri Sovretu tja dodati mater in očeta ter tiste, na katere je vplival kot profesor na univerzi, pa morda tudi njegove predavatelje na univerzi, ki so pomembno vplivali nanj, pa mi ni uspelo. Med drugim mi je pomembno, ker bi se za nekaj pri etimologiji na en wiktionaryu moral sklicevati na Sovretov prevod in komentar (Syimposion in Gorgias v tem primeru), za to bi pa potreboval tudi (ustrezno z viri podprt) tudi angleški članek, da na te (in druge naše pred nekaj desetletji še svetovno znane) jezikoslovce lahko pokažem in se na njihova dela lahko sklicujem. --Marjan Tomki SI (pogovor) 13:41, 15. januar 2021 (CET)

--Marjan Tomki SI (pogovor) 13:41, 15. januar 2021 (CET)

Oprosti, toda ne vem. Ko sem jih jaz (minimalno) urejal, sem ugotovil, da je to računalniški objekt. Npr. letalo (parametri: instanca, tip, izvor, uporabniki, dolžina, višina, širina, moč motorjev, tip motorja). Vse to se povezuje skupaj in nastane mreža teh atributov (motor, npr. BMW 601 se veže z BMW 601 objektom na Wikipodatkih). Sicer pa nisem ravno pravšnji naslov za taka vprašanja, saj se z spletnimi tehnologijami nisem kaj preveč ukvarjal, poznam pa objekte v PYthonu za primer. Upam, da te nisem preveč razočaral. --A09090091 (pogovor) 13:46, 15. januar 2021 (CET)

Jaz poznam teorijo - ampak že naš članek (in hrvaški) o modelu (da je samo članek postavka) se ne ujemata s tem, kar sem videl na uporabniškem vmesniku za urejanje podatkov tam. Tam je bila postavka - recimo oseba, in lastnost - recimo državljanstvo. Ko si podrobneje pogledal, je bilo državljanstvo predmet, katerega atributa sta bila začetek in konec. Podobno je bilo lahko z vlogo (recimo poučevanje na neki šoli je lastnost, atribut, property osebe, ampak ta ima lastnost od kdaj do kdaj (in kje). V ozadju bi morala biti normalizacija in najbrž je, ampak to bi moralo biti kje napisano. Veš za koga drugega od vaših? Pinky si mislim da se včasih sliši s tisto gospo, ki verjetno to vodi v Nemčiji... Lahko tudi pošljem vprašanje tja, samo ne bi rad začel spraševati od vrha navzdol, če ni treba.

Imaš kakšen dober vir (ne le kako, ampak tudi zakaj tako, in zanimivo napisan) za Python? --Marjan Tomki SI (pogovor) 14:29, 15. januar 2021 (CET)

Nisem hotel preveč komplicirati ampak tukaj je na delu več stvari. Prvo imaš (govorim za objektni stil programiranja) hierarhijo razredov (bazni objekt in njegovi potomci). Primer: objekt User z parametri ime, domena, št. urejanj, ktgr. Temu lahko dodaš še podrazred Administrator, ki ima ravno tako parametre ime, domena, št. urejanj, ktgr, toda še parameter je_admin. Imaš tudi kompozicije razredov, kjer lahko nek razred Foo vsebuje parametre razreda Bar. Verjetno je še kaj drugega, upravljanje z metodami na različnih levelih razreda (lokalno, nelokalno, razredno, globalno) in funkcijski upravljaniki, interfaci ipd. Toda sedaj se jaz drugega osnovnega ne spomnim. Razlaga na . Upam, da sem ti s tem kaj pomagal. LP, A0 --A09090091 (pogovor) 14:54, 15. januar 2021 (CET)

Hvala, zelo zelo si pomagal.

Poznam različne pristope k temu (objekti, razliko med objekt type in object instance, dedovanje, relacije - kot odnosi na spološno, med katerimi je dedovanje ena, problem relacije in množic in razliko med množico in kategorijo) in tudi nekaj malega o (do tedaj znanin) dobrih in slabih plateh tega ali onega od (meni znanih) modelov. Ampak ne vem, kaj od tega (ali še kaj drugega) je zdaj v uporabi.

Ti si mi zdaj dal vir, kako so to uporabili za Python (in ta verjetno navaja nadaljnje vire), ki je veljaven zdaj. Nekajkrat sem šel na usposabljanja o MS (=Microsoft) spremembah med generacijami. Predaval je Slavko Kukrika, o katerem (in o njegovi ženi Gogi) bi bilo treba tudi narediti članek. V enem tednu (5 dni) smo obdelali snov 7 sicer enotedenskih tečajev. Za to je bilo treba, da so vsi udeležeci dobri; ampak stalo je - firmo - ceno enega dražjega tečaja namesto 7 malo cenejših, in en ali dva tedna (en za tečaj in delo ponoči na info obravnano prejšnjega dne, drugi teden da si preveril vire, utrdil novo znanje in uvedel nove info v rabo v svoje obstoječe postopke, pa tudi navodila drugim v svojem okolju) odsotnosti udeležencev z njihovega običajnega dela, namesto 7 tednov ali več za običajne tečaje.

Pri teh tečajih smo se predvsem naučili, katere neumnosti - ki jih sploh ne bi pričakoval - so vgradili v nove rodove (slovensko generacije ;-) programske opreme. Včasih smo od predavatelja tudi izvedeli, ali pa skupaj s njim domnevali, zakaj in kako so se te neumnosti tam znašle (in je on lahko pri naslednji različici vplival, da bi bilo podobnega manj, ali vsaj ne še več kot prej - zakonca Kukrika sta namreč med drugim beta-testirala MS programsko opremo in MS tečaje različnih ravni zanjo, tudi tečaje za MS-Certified-Instructors za tečaje nižjih ravni, ne le bila MS Istructors za to; bila sta tudi "družina z največ MS certifikati na svetu").

Možnih neumnosti je namreč nebroj (najmanj godzilijon nagravžilijonov, ampak stvar za debato, koliko je to število točno ;-) in napovedati, katere so uvedli v novo različico programske opreme, vsaj meni ni mogoče. O tem, kaj dobrega je novega, se je dalo uganiti in izvedeti iz literature, izvedeti kje in kako so ga polomili pa je bilo teže in to - in Slavko Kukrika pri tem - pa je bilo neprecenljivo.

Na svoji strani sem omenil, da sem velik del svojega delovnega obdobja živel od odkrivanja vzrokov napak (neželenih izidov in posledic) in iskanja načinov za odpravo. Zelo pogosto je bil vzrok za težavo omejitev orodja, ki so ga uporabljali, pa je niso upoštevali, največkrat zato, ker sploh niso vedeli zanjo.

Da boš imel predstavo, en primer je bil, ko so bili enem PC-ju statistični rezultati različni kot na drugih (kar se je pokazalo, ko je uporabnik po naključju uporabil drug PC in potrdilo, ko sem testiral) (Statistični urad RS). Uporabnik je tedaj podatke obdeloval z MS Excelom (med l. 2000 in 2005, torej Windows XP in MS office z menuji, pred sedanjimi s ploščicami), podatke pa delno hranil v MS Access-u. Deklarirane različice vse programske opreme so bile na vseh strojih enake (jaz sem poskusil še na nekaj drugih). Eden od razlogov za razliko je bilo, da je MS Office tedaj imel (znano in prijavljeno) težavo, ki se je pojavljala (tu se ne spomnim čisto) ali odvisno od količine prostega pomnilnika ali od mesta, kje v pomnilniku je bil program ali njegov del naložen, ekxotika), kar pa se je med PC-ji, na katerih sem poskusil, seveda razlikovalo.

Jaz sem z drugimi orodji (in na papirju) preveril, ali je sploh kateri od rezultatov pravilen (na srečo je bil, napaka je bila zaznana od poskušenih le na tistem tistega uporabnika, Murphy-jevi zakoni) in poskrbel, da je računalnik s težavo šel v uporabo za drug namen, kjer ta težava ni motila (nekaj pisarniškega).

Bil je še organizacijski zaplet (predlagal sem testiranje vsaj računalnikov vseh uporabnikov tega tipa, če se to pojavi še kje; treba je/bi bilo verjetno objaviti popravke na objavljene statistične podatke, verjetno za vsaj nekaj mesecev, morda tudi let; in morda so te - uradne - podatke tudi uporabljali za določanje česa administrativnega, recimo velikosti otroških dodatkov, preživnin, pokojnin... - konsekvenčna analiza), ampak za to plat na srečo v tistem primeru nisem bil odgovoren, in verjetno me je že čakal naslednji problem.

Podobnih zgodb je veliko in iz njih sem se naučil pri vsaki težavi prebrati navodila, zlasti kar zadeva omejitve (za kaj je kaj namenjeno, pa je bilo morda uporabljeno za drug namen; kakšne so največje in najmanjše številke - tudi v uporabljenih prevajalnikih in interpreterjih - in kaj se zgodi pri prekoračitvah , kje i kako se pretvarjajo enote, natančnost pri obdelovalnem stroju itn.) za napravo in/ali programsko opremo, za katero sem posumil, da bi lahko bile v zvezi z njo težave, ki bi bile lahko vzrok problema, k kateremu so me poklicali.

Ja, in konsekvenčna analiza je ena od metod, ki me jih je naučil Bo Sudgren v Beogradu na praktikumih (predmet obravnave bile metode za izboljšanje statističnega informacijskega sistema, neposredni predmet pa so bili register fizičnih oseb - tedaj je bil to CRP, register pravnih oseb - tedaj je bil to ROS, register prostora - tedaj je bil to RTE - ki so ga neodvisno obravnavale tri skupine, ter uporabnost - kaj je potrebno, da bo uporabno - zlasti za statistične potrebe; še dve skupini sta podobno delali na dveh drugih problemih), ki jih je organiziral Franta Komel, tedaj predstojnik Zveznega zavoda za statistiko (ne o Komelu - ki je notable iz še drugih razlogov - ne o Sudgrenu ne o tedaj naučenih metodah še ne najdem članka, in nobenega še nisem napisal, ker še nisem našel dovolj veljavnih virov; literature, ki sem jo po vrnitvi distribuiral na tedanjem Slo Zavodu za statistiko in skušal metode spraviti v sistematično uporabo, pa doslej tudi nisem našel ko sem jih spet iskal; sedanji SURS nima več knjižničarja, veliko reči ni več v knjižnici in ljudje ki sem jih to naučil, so večinoma upokojeni).

Tukaj pri Wikidata pa zdaj sploh še ne vem, ali je napaka pri uporabniku - meni, kar je hudo verjetno) - niti kakšne lastnosti ima orodje, zato rabim navodila za Wikidata, pa jih še nisem našel. Če jih ni, jih bom mogoče lahko pomagal napisati (pomagal, če jih napišem sam, zelo verjetno ostalim ne bodo berljiva; navodil s podobno napako, da so zanimiva in popolnoma razumljiva le piscu, poznam veliko).

Ko bom vedel, kako je to treba uporabljati, bom lahko opisal težavo (če bodo rezultati še nepričakovani) tako, da jo bodo razvijalci ponovili in tako ali drugače opravili z njo.

Python-ov vir bo pa odličen vpogled v to, kakšen je sodoben pogled na objektni model zdaj (okrog leta 2020, če bo kdo kdaj bral čez leta ;-) vsaj v enem sodobnem orodju. Moram namreč dobiti vsaj približen vpogled v zadnje desetletje razvoja in ti si mi dal zdaj veljaven vir.

In ko si zgoraj napisal "oprosti, ne vem", tu ni kaj oprostiti, ampak nasprotno. v tem odgovoru polovico pišem o tem, česa (še) ne vem. To, da se zavedaš (in si priznaš), da še ne veš, prepreči kup napak, ki bi jih sicer napravil ti ali tisti na katere bi vplival, poleg tega bi te pa ovirali ali ti sploh preprečili, da bi izvedel več, ko/če bi potreboval ali bi te zanimalo. V mojih očeh velika vrlina (in moj vzornik za to plat je Sokrates - ampak za to zgodbo rabim še kak vir in ga še nisem našel - do takrat je to lastno raziskovanje in tu najbrž ni dovoljeno ;-).

Še enkrat najlepša hvala, oziroma Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori#Priden ;-). --Marjan Tomki SI (pogovor) 02:47, 16. januar 2021 (CET)

Nekaj o Pythonu

Zaprosil sem za oris lastnosti tega okolja kot enega od sodobnejših od teh, ki sem jih dobro poznal, in A09090091 je prijazno pomagal z opisom, s katerim mi bo lažje iskati nadaljnje inof, in razumeti najdeno.

Tole je bil pa kar konkreten odgovor. Spomnil sem se še nekaj zelo pomembnega. Vse v Pythonu je objekt, zato v njem ne obstaja izrecen tip instance ampak str za besedne objekte, int za cela števila itd. So derivati baznih objektov str, int, float, ti so pa dediči razreda builtin, ki je bazni razred tako za podatkovne tipe in tudi funkcije reversed, print itd. Za kategorizacijo je pa primer razrednih spremenljivk. Primer:

Ustvariš objekt Mammalia, v njem definiraš:
class Mammalia:
    razred = 'Mammalia'
    poddeblo = 'Vertebrata'
    deblo = 'Chordata'
    kraljestvo = 'Animalia'
    nadaljne definiranje objektno specifičnih spremenljivk in metod

Tako imajo vsi, ki dedujejo ta razred dostop do teh spremenljivk v razredu Mammalia. Vir (uporaba knjižnic za lažji dostop, čeprav je stari prav tako enostaven): Pa še tole za info, vse to deluje tja od Python 3.1 (ga ne priporočam, je bilo zelo bugov) in so kompatibilni z vsemi 3.x generacijami PYthona. Knjižnica dataclasses pa obstaja od Python 3.7. Hvala za prijazne besede, A0 --A09090091 (pogovor) 15:44, 16. januar 2021 (CET)

Kot sem domneval, je bil vir, ki si mi ga dal (in tvoja pojasnila) to, kar sem rabil. Pred 20-30 leti, ko sem se ukvarjal s tem, so bili često isti izrazi kot zdaj, uporabljani za (včasih malo, včasih zelo) drugačne pomene. To, kar si mi dal (vir o Pythonu) je res vsebovalo ozadje in prednike, kar sem potreboval (čeprav moram razlike še nekajkrat prespati, da se mi v glavi uredijo, kaj spada kam.

Recimo predloge (templates) - s tem izrazom sem se srečal pri MS Word 4.0 (za DOS), kjer je pomenil predlogo s poimenovanimi oblikovnimi lastnosti delov dokumenta (stili, stilni listi), in predloge s stalno vsebino, v katere se del vsebine še vnese (obrazci).

V OOP okolju ima po sedaj videnem predloga bistveno drugačen pomen - in podobnih razlik v pomenu "znanih" izrazov je veliko.

Zdaj sem - kot sem domneval in za kar se še enkrat zahvaljujem (nič ne stane in nič ne boli ;-) - od tebe dobil vir, s katerim lahko posodobim svoj slovar s tega področja, da bom vnaprej lahko razumel stvari, za katere sem moral ugibati.

Na članku Barbara Liskov (na tvoji povezavi omenjena pomembna pionirka objektno orientiranega pristopa v računalništvu) pa bi bila mimogrede primerna - ko se mi to "useda" - da poskusim orodja za prevod iz angleškega jezika. Imaš morda še kakšen nasvet pri tem? --Marjan Tomki SI (pogovor) 03:13, 17. januar 2021 (CET)

Najprej odgovor za template. Verjetno ima to kar precej drugačen pomen v Pythonu, saj je to namreč objekt tipa string in predstavlja stavek ob recimo uporabnikovem inputu ali outputu.

from string import Template
str = Template('Kaj je za večerjo? $x')
print(str.substitute({'x': 'odličen piščanec'}))

Prevajanje

Za prevajanje iz angleščine pa lahko uporabiš wikiprevajalnik. Najdeš ga v zgornji orodni vrstici v zavihku Prispevki, tam se ti pojavi opcija Prevodi. Odpre se ti nekakšen studio in notri lahko prevajaš. Upam, da sem ti s tem pomagal. P.S: Še vedno uporablja Google Translate in ni 100%, prav tako te opozori na popolnoma strojno prevedene odstavke v članku. LP, --A09090091 (pogovor) 10:18, 17. januar 2021 (CET)

• @prevajanje: še ni uspelo; SW je ob odpiranju strani o volitvah v razsojevalni svet (Arbitration Commitee) M:Wikimedia Foundation elections/2021 ponudil, da prevedem nekaj reči (mislim da tri naslove ali nekaj podobnega) in ko sem izbral, da lahko v Slovenščino, reč ni delovala; ko sem podrezal, sem uspešno uganil (na prvi ravni ni bilo sporočila, zakaj ne gre, samo nikamor ni šlo; če si skušal zapustiti stran, pa še, da obstajajo ne-shrajene spremembe, brez namiga, kaj se bo zgodilo z njimi ob ponujenih izbirah), domnevno da zato ni šlo, ker je urejanje tistega dela besedila edit protected na nivo, ki presega autoconfirmed user. V dosedanjih poskusih še nisem prišel v položaj, v katerem bi proces deloval tako, kot domnevam, da si ga je izdelovalec zamislil. --Marjan Tomki SI (pogovor) 12:46, 22. junij 2021 (CEST)

Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori

Zdravo, sem opazil, da si imel v preteklosti težave s povezovanjem kategorije brez da bi stran tudi vključil v kategorijo. To lahko storiš čisto preprosto: za dva oglata oklepaja in pred besedo Kategorija vrineš še eno dvopičje. Sem ti popravil, upam, da mi ne zameriš. LP! A09|(pogovor) 19:43, 5. september 2023 (CEST)

@A09:Lepa hvala, bom pogledal kje, pride pa vsaka taka pomoč hudo prav!

Če se prav spomnim, je eno dvopičje v oglatih oklepajih pred povezavo v wikipedijo v drugem jeziku naredi, da je povezava vidna članku (sicer v seznamu medjezikovnih povezav izven članka, nekoč je bila ob levi strani, ne vem pa kje je zdaj in zdajle najbrž ne bom utegnil poskusiti v peskovniku). Recimo tudi nowiki protokola se trenutno ne spomnim...

Zdaj sicer namesto en:xxx uporabljam predlogo ill (interlanguge link), če za kaj še ni članka v sl (oziroma v kateri drugi wp, pa v kakem drugem jeziku je, npr. v en ni in v sl je).

Si si skrajšal ime ali je to kak nov (prijazen) uporabnik?

Drugače pa imam v sl wiki težave z navajanjem virov; v en mislim da mora biti skript, ki lahko pokaže preview, in lahko dodajaš parametre, preden zares vstaviš. Tu je pinki sicer fantastična, ampak mislim da se ne vidi iz dela.

In jaz ne delam na WP sistematično, ampak le dodam/popravim/dopolnim, na kar naletim mimogrede, tako da ko se vrnem po mesecu ali dveh, razne podrobnosti (lastnosti predloge itn.) zbledijo...

Imam pa še en problem, in sicer je pred dobrim tednom pri jadranju umrl predsednik našega jadralnega kluba, za katerega ne bi rad, da bi bil pozabljen, in njegovi (brat in družina) se s tem strinjajo. Pri njih, pri nekdanjih in sedanjih sodelavcih, sošolcih, poslovnih partnerjih ipd. bom zbral podatke in v peskovniku naredil prototip članka; ko bo približno konsistenten, pa predlagal za objavo. Kako je pri tem z objektivnostjo, navajanjem virov in podobno?

Problem je namreč, da o njem, njegovih dosežkih, znanju in podjetju ni veliko v objavljenih virih, tako da bo zbiranje podatkov v bistvu OR, čeprav bom imel vire, ki bodo preverljivi, ne bodo pa sekundarni ali terciarni (že objavljeni ali že objavljeni v peer reviewed... to pa traja eno generacijo, in sočasniki ki bi lahko še kaj dodali, pomro...).

Če zaradi NOR ne še bo smelo v članek, bi morda bilo primerno zbrati podatke v wikivir (kot spomine ali kaj podobnega kot pričevalci), kjer bi jih čez nekaj časa lahko kdo imel za osnovo za diplomsko ali podobno, to pa bi potem bilo peer reviewed (kako temu reči slovensko?) in WP veljaven vir za članek.

Pri splošnih športnih vsebinah na FŠ, delu usposabljanja za učitelja jadranja, je bil tudi predmet zgodovina športa, a poudarek ni bil na minuli zgodovini, ampak o tem, kako pomembno je pustiti podatke o pomembnih (notable) rečeh, ki so se zgodile, sicer ni virov - in ko ljudje, ki so reči vedeli (in bili mnenja, da ker so jih tedaj vedeli vsi, niso notable), pomro, virov ni. In brez virov ni zgodovine, brez pa zgodovine ni občutka identitete, vzorov, samozavesti, dobre samopodobe... To vidim, ko mnogih stvari, ki jih vem (o svojih profesorjih, sorodnikih, sošolcih...) tu v člankih ne morem objaviti, in marsičesa ne bo nihče več vedel, ko umrem.

Mogoče bo odgovor res wikivir (ali kaj podobnega)? Marjan Tomki SI (pogovor) 20:52, 5. september 2023 (CEST)

Samo ime sem si skrajšal, ker je bilo prejšnje obupno :) Za medjezikovne povezave je sintaksa enaka: dvojni oglati oklepaj, dvopičje, koda jezika, dvopičje in ime članka v tujem jeziku.

Glede osnutka: viri naj bodo objavljeni v kaki knjigi ipd. (smernica je WP:RS), slike pa lahko donirajo oz. morajo biti te v javni lasti. Če virov ni, bi sam počakal, če je oseba res dovolj odmevna, bo(mo) že napisali članek. Wikivir je dober kompromis za tvoj problem. Je pa pridobivanje mnenja od sorodnikov subjekta lahko dvorezni meč: po eni strani imajo najverjetneje najbolj točne podatke, po drugi strani pa imajo konflikt interesov in morda izkrivljeno sliko o njem. Oprosti, da tako težim. A09|(pogovor) 21:15, 5. september 2023 (CEST)

Sploh ne težiš... Sorodniki o njem po šolanju vedo manj od mene - pa je brat, ker on ni bil niti poročen niti imel potomcev - zdaj podedoval njegovo firmo (za katero še ne vem, če se bo obdržala, ker ne vem za nikogar, ki bi lahko prevzel njegovo delo, pa so imeli v delu projekte, ki bodo?/bi? dali 50 visokotehnološkim delavcem delo za naslednji dve leti).

Jaz vem nekaj o tem, kaj je znal in kaj je počela firma zadnjega pol leta, pa kaj je naredil in še imel namen narediti za JK Bohinj, in njegovi prejšnji sodelavci, sošolci, sedanji in prejšnji poslovni partnerji so mi pripravljeni povedati vse, kar vedo...

Če tega ne zberem, če tega ne dam nekam (vsaj kot je wikivir), bo tako kot Tom Shanley, ki ga otožno omenjam na domači strani, ki je referenca za PC HW in njegovo zgodovino (članki o tem na WP se upravičeno sklicujejo na njegove knjige), jaz pa ne morem napisati članka o njem, ker so naslednji lastniki njegove nekdanje firme odstranili z interneta vse podatke od njegovega CV naprej, in ko sem vprašal za podatke, so odgovorili, da jih to ne zanima. Edit: Za vpogled seznam Shanly-jevih knjig, ki so sprejete za zanesljiv v mnogih IT člankih WP, na Amazon com

Edit: Peer reviewed je vrstniško pregledano, kar je dober prevod, čeprav se okrog mene še ni prijel. Ne vem če se spomniš, ampak imamo butast članek o gliserju in hidrogliserju, ki nima smisla (če imaš s tem le malo opravka), čeprav temelji na slovarskih definicijah. Po Covid paniki sem se za nekaj reči obrnil na ZRC SAZU (tako okrog nekaj gesel v slovarju kot o tem kar manjka v biografskih člankih, recimo okrog tega, kdo je s kom v sorodu) in so povedali, da delajo tako hitro in ves čas kot zmorejo, ampak več kot toliko ne morejo, in jim verjamem. Tako slovarje dopolnjujejo po najboljših močeh (in seveda ga kdaj tudi polomijo), ampak geslo hidrogliser je tam še vedno tako kot je bilo. V člankih o biografiji o Dolfetu Vogelniku (bil je med drugim rektor UL) ne vem, če so podatki, kdo so žena in hčere ter vnukinje in vnuk (o vsaj treh med njimi že obstajajo članki na WP, še ena si ga zasluži, pa obstoječih ne smem povezati?).

Tako se na to, kdaj bo kaj v ustrezni obliki objavljeno, ne morem opreti. Enako ne morem objaviti članka o Silvu Koprivi, profesorju latinščine na klasični gimnaziji v Ljubljani, čeprav sedanji latinisti občudujoče pokimajo, če povem, da sem pri njem maturiral iz latinščine. Takrat je bil svetovno znan, čez nekaj deset let, ko naš rod (generacija) pomre lahko da ne bo spomina za njim. In ne bi rad pustil zanamcem občutka, da njihovi predniki niso bili nič vredni, sploh pa ne, ne da bi sploh poskusil. End edit.

Zbrani viri v peskovniku ne bi smeli biti problem, in če bo potem objava odsvetovana, v wikivir, od tam pa ne vem če bo kdo objavil v čem vrstniško pregledanem. Marjan Tomki SI (pogovor) 21:40, 5. september 2023 (CEST)

Sem pripravljen pomagati ustvariti članek o Silvu Koprivi. Čestitam za izbrano temo na maturi! Jaz žalь v svojem času (verjetno kasnejšem od tvojega) v srednjih šolah nisem imel sreče imeti vsaj enega od dveh klasičnih jezikov. Tedaj je za latinščino na moji (klasični) gimnaziji bilo urejeno le kot izbirni predmet, ki so ga izbrali večinoma piznejši medicinci, ali pa še kak poznejši humanist. Ne poznam pa kakšnega svojega sodobnika naravoslovca. Sicer bi, z današnjega zornega kota, osebno raje videl drugi klasični jezik — klasično grščino. Gotovo bi pomagala pri dosedanjem delu na slwp. XJaM (pogovor) 13:18, 7. januar 2024 (CET)

Bil precej zaseden z jadranjem (dve regati na Zbilju pozimi), pripravo jadrnic, selitvijo 11 (mini-12 iz zimovanja v Bohinju na jezero (in popravilom nekaterih - to še ni končano); selitvijo štirih mini-12 z Zbiljskega jezera na Bohinjsko (ker se je nekaterim preveč mudilo, niso bile temeljito oprane na Zbilju, tako da jih brez ostrganja in vsaj prebrisanja z nečim za sterilizacijo (verjetno Varekina ali soroden oksidant) še nismo dali na jezero... Minulo soboto Otvoritvena regata (moral soditi, zato nisem jadral). Čaka me še poiskati material in narediti os pedalov krmila in popraviti napake na glavah 3 ali 4 jamborov mini-12 (odrezati palčke prave dolžine, vrezati navoj na obeh koncih, sneti jambore in namestiti to in ponovno postavi jambore - in stestirati vse skupaj v naslednjem tednu ali dveh).

Tisto, kar običajno dopolnjujem, ni čista faktografija, ampak informacije, kakršne so bila meni najbolj dobrodošle za moj razvoj. Torej ne suhi podatki, ampak povezni s tem, kdo jih je odkril, kaj ga je navedlo k iskanju ali katero naključje mu je pomagalo odkriti in podobno. Ne zanima me gol (enciklopedični) podatek, zanima me metoda, ki je privedla do odkritja ali uresničitve in lastnosti odkriteljev ali stvariteljev (to lahko potem uporabljam tudi za druge namene). Vzorniki pri tem: Michael Faraday (A Chemical History of the Candle), Nečajev (Povesti o elementih), Paul de Kruif (od Lovci na mikrobe do Luč v temine brezumja), Carl Sagan (Kozmos), Jim alKhalili (npr. kvantna taščica, če sem dobro prevedel iz Quantum Robin), Neal de Grasse Tyson (Zvezdni pogovori in mislim da nadaljevanje Kozmos)...

Nečajev in de Kruif sta o npr. v najstniških letih vzbudil zanimanje moji nečakinji, ki se seglo do doktorata iz molekularne genetike (in jaz včasih od nje dobim kak povzetek kaj je novega ali pa kaj pogledam v kak njen stari učbenik, ki je ostal pri meni na polici). Brskanje po enciklopediji (če vsebuje le podatke, ne pa tudi ozadja) po mojih izkušnjah ne pelje na tako pot, kot so peljale zgodbe (ne le gola faktografija).

Kolikor dovoljuje politika Wikipedije bi rad dopolnil članke, o katerih imam vire za to, v tem podobno vsebino, da bi bila večja verjetnost da bi na (zlasti mlade) bralce tudi imeli tak učinek.

Pri tem je zanimivo, da je v nekaterih družinah mnogo pomembnih (notable) članov, pa po mojem ne gre (niti samo niti predvsem) za genetiko, ampak v veliki meri za družinsko kulturno okolje. Družino Vogelnik sem že omenil, druga taka so sestre Stritar (in potomke in potomci, čeprav so tam priimki različni, ena je npr. Zora Konjajev), tretja Grafenauer (kaže, da ima SloBio napako o tem, da je bil Franc Grafenauer (po katerem ima ime Grafenauerjeva ulica v Lj.) stric Ivana Grafenauer-ja, pa je bil verjetno stric Ivanovega očeta Miha - ampak tu še nimam vira, po katerem bi popravili v SloBio in tako še pustim napako v WP članku), četrta družina Čop (Bojan in Dušan, dva izjemna lingvista). Pa brata Trontelj (meteorolog in matematik) in lahko bi še...

Kar zadeva za članek za Koprivo (izrazit ptujski naglas, tudi ko je govoril latinsko) še nimam nič, zato ker se nisem utegnil spraviti niti poskusit zbrat (WP-veljavnih) virov.

Sem pa nekoliko dopolnil članek o Antonu Sovretu (že prej našel vire, katerih pisca Kajetana Gantarja sem tudi poznal), nekoliko dopolnil članek o Dolfetu Vogelniku (še ne porabil vseh že najdenih virov, nekaj virov pa še iščem), članek o Mariji Vogelnik (tudi mislim da še nisem porabil vseh virov). Mislim da imam vire za vsaj še kaj o Eki Vogelnik, vsaj en veljaven vir o Mojci Vogelnik (osnutek članka je v mojem peskovniku).

Rad bi dopolnil tudi članek o Alešu Strojniku, ki (ne angleški ne slovenski) ne zajema vsega, v čemer je bil dober (bil je eden od tistih, ki sem jih srečeval v živo in je znatno vplival na moj razvoj v inženirski smeri podobno kot od otroštva Ivan Grafenauer, v gimnaziji Silvo Kopriva, Dušan Čop, pa tudi Joža Mahnič, v osemletki pa Olga Gnjezda in Vida Matičetova (to bom vsaj kot ženo, učiteljico Slovenščine in prevajalko omenil v članku o Milku Matičetovem, ko najdem vire) v jezikovni smeri).

Rad bi tudi napisal članek o Tomu Shanley-u (a so njegove knjige, ki so navajan vir za marsikaj s tega področja v WP - za HW zlasti za PC - po moji upokojitvi ostale v službi in ne vem, kje so zdaj). Drugi tak bi bil o Bo-ju Sundgrenu (čisto kratek članek mislim da je le na Švedski WP). In enako velja za moje nekdanje njegove knjige (pri njem sem med drugim v živo delal v Beogradu praktikum za snovanje, prenavljanje in odpravo težav informacijskih sistemov, ki temelje na bazah podatkov, zlasti za statistične namene: obravnavali smo rabo registrov za statistiko ter še dve od tedaj najbolj problematičnih statistični obdelav v Slo in Yu). Podobno logiko (in verjetno metodologijo) zdaj uporablja Wikidata. Tiste knjige je do upokojitve uporabljala sodelavka, ki je skušala ta miselna orodja vpeljati v rabo v SLo; moj delokrog so tedaj omejili na strojno ter sistemsko programsko opremo ter prevencijo izgube podatkov in škode zaradi zlonamernih reči, tako da bi njen knjige teoretično prišle bolj prav, ampak ji ni uspelo (Ko sem vprašal po napredku: Marjan, pa kje ti žviš... Zakaj pa misliš, da hočem v penzijo...).

Seveda je dobrodošel vsak, ki me pri čem od tega prehiti. Marjan Tomki SI (pogovor) 00:51, 7. maj 2024 (CEST)

@A09 (in še koga, ki lahko pomaga): med tem je - iz družine Vogelnik - Eka Vogelnik napisala (objavljeno) knjigo o njeni materi Mariji Vogelnik, žal pa pred nekaj meseci tudi preminila. Med tem sem na obisku pri sodelavcu Muzeja za arhitekturo in oblikovanje dobil namig za članek o Mojci Vogelnik in našel en WP legalen vir; osnutek članka je v mojem peskovniku. Za Marijo npr. vem tudi, da je bila med ustanovitelji šole za industrijsko oblikovanje, pa še nisem našel vira.

Za precej reči o tej družini (Marija Vogelnikova je bila rojena Grafenauer) mi je vir lahko tudi Grafenauerjev zbornik (Bogo-ta Grafenauerja), vendar ga ne znam dobro navajati.

To je knjiga, v kateri so prispevki različnih (kakih 20) različnih avtorjev. Za navajanje bi torej pri vseh navedel isti ISBN, naslov, založnika in letnico izida, razlikovalo pa bi se v avtorju in naslovu prispevka, ter točni strani ali straneh, kjer je potrditev trditve ali trditev, zapisanih v članek WP.

Vir je lahko v člankih in njihovih delih o družini Ivana Grafenauerja o: hčerah in sinovih Mariji Vogelnikovi, morda tudi Slavki Hronek (roj. Grafenauer, profesorica na Slo gimnaziji v Celovcu), Stanku in Bogu Grafenauerju; vnukinjah in vnukih Ireni in Andreju Grafenauerju (pa še kateremu, o katerem že obstaja članek, pa bi to lahko bil vir za razširitev).

Problem je, da sem navodilo za nekaj takega (enkrat naveden skupni del, potem pa zlasti različne strani kot osnova za različne trditve v članku) že nekje videl (mogoče en WP), pa tistega ne najdem več. S tem kar mi tu (sl WP, s predlogami) uspe pa bi moral pri vsakem navedku ponoviti vso isto "solato", kar je po eni plati zamudno, po drugi pa potencialni vir napak... in se mi tako ponavljanje upira.

Če mi kdo lahko pomaga ugotoviti, kako to narediti gospodarneje, ima - če jo/ga zanima - pri meni tudi v dobrem eno (brezplačno) jadranje na kateri naših (enosedih) klubskih bark Mini-12 (podobne Illusion (keelboat), tudi bistveno dražje 2.4_Metre) (zdaj Zbiljsko, v toplejši sezoni pa Bohinjsko jezero) in če tega še ne zna, tudi seznanitev z osnovami. Marjan Tomki SI (pogovor) 06:45, 24. februar 2025 (CET)

Vir, ki ga imam v mislih (in pred sabo) je Grafenauerjev zbornik, ok. 700 strani, 53 člankov 49 avtorjev. Problem je, da sem navodilo za nekaj takega (enkrat naveden skupni del, potem pa zlasti različne strani kot osnova za različne trditve v članku) že nekje videl (mogoče en WP), pa tistega ne najdem več. S tem kar mi tu (sl WP, s predlogami) uspe pa bi moral pri vsakem navedku ponoviti vso isto "solato", kar je po eni plati zamudno, po drugi pa potencialni vir napak... in se mi tako ponavljanje upira.

Čeprav - zdajle sem poskusil s predlogo {{Navedi knjigo}} v predogledu svoje uporabniške strani, in če tam v vmesniku vnesem ISBN in v vmesniku kliknem simbol lupe, izpolni nekaj od polj (ne vseh članov uredniškega odbora, prevajalcev ipd., ki so bili pomembni, tudi ne vseh, ki so knjigo skupaj založili, ampak dovolj, da utegne ostalo postati praktično uporabno. Če v vmesniku v dodatna polja dodam avtorja in naslov članka v knjigi, bi - ob več sklicih na različne strani v istem članku v knjigi lahko še tega poklical s poimenovanim sklicem in znotraj spreminjal le stran, kjer se nahaja točno tisti del, ki podpira trditev v članku Wikipedije, bi bilo optimalno, ampak tudi če to izpolnim vsakič ne bo problem za vnos (le seznam sklicev bo dolg in manj pregleden).

Moram preveriti še, če je to na razpolago in deluje v peskovniku - in če da, bom sekcije člankov, ki jih bom spreminjal, najprej uredil in stestiral v peskovniku, potem pa zamenjal ali dodal v članke.

Pomoč, zlasti še kak nasvet, zlasti če bi se dalo kako porabit Wikipedija:Navajanje virov#Kratki sklici (to je bilo tisto, kar sem si zapomnil, pa ni nujno da bo uporabno za tole) je še vedno dobrodošla. Glede na to, da to z isbn, ki izpolni del potrebnih polj, že lahko uporabim ta vir v člankih, bom pa jutri - če bo vreme primerno, sebe peljal na jadranje na Zbiljsko jezero. Obljubo je treba držat ;-), ponudba pa še vedno velja tudi za koga drugega z dobrim nasvetom. Marjan Tomki SI (pogovor) 15:54, 24. februar 2025 (CET)

Navedke knjig lahko poimenuješ: <ref name="nekaj">Test</ref> Blabla.<ref name="Test"/> Tako ti ni treba ponavljat referenc. Predlagam pa še boljšo verzijo, in sicer da knjigo navedeš v razdelku Viri in se nato nanjo sklicuješ z uporabo {{sfn}}; le da tu še nastaviš |ref= za lažje sklicevanje, npr. priimek urednika (namesto avtorja, kot je to običajno za sfn predloge). Za zbornik bi morda delovala celo {{navedi revijo}}, kjer ne izpolneš parametra za |volume=. LP, A09|(pogovor) 20:51, 24. februar 2025 (CET)

Poimenovane sklice sem že poznal in uporabljal, vendar le, če so se vsakič nanašali na natančno isto mesto v viru. Tokrat gre za isti zbornik, a različna poglavja (z različnimi avtorji) in povrh še različna mesta v teh poglavjih.

To so torej tri ravni vira:

• natančno mesto, ki podpira trditev v WP članku (v pravu bi bil to člen predpisa, za biblijo drug značilen in ustaljen način navajanja..., za knjigo bo dovolj dobro stran)
• poglavje in njegove lastnosti (v tem primeru naslov, avtor, jezik (poleg slovenskega angleški, nemški in)
• zbornik (in njegove lastnosti - iz isbn dobi naslov, urednika, glavnega založnika, in leto izida, ne pa npr. števila strani in vseh sodelavcev (ostali člani uredniškega odbora, vsi sozaložniki, tudi prevajalci - prevodi so dobri - ipd., )

Model kratkega sklica (pri katerem je cilj preglednost, tako da se večina meta-informacije sklicev v članku Wikipedije prikazuje le enkrat) pa je videti dvo-nivojski, ne tri-nivojski kot je videti zgoraj glede na naravo tega vira Grafenauerjev zbornik (podobno domnevam da bi bilo tudi z zborniki kongresov, konferenc in podobnega).

Glede na to, da je videti, da se iz teh predlog tudi črpa podatke za vikipodatke, je še pomislek, kako uporaba teh predlog vpliva na to, kaj (in kako) gre v vikipodatke - o čemer še zdaleč ne vem dovolj, da bi imel predstavo kaj je treba, kaj šele da bi vedel, kaj je gospodarno (zlasti kar zadeva viki-podatke).

Za predlogo {{sfn}} doslej nisem vedel, čeprav sem včeraj končno spet našel primer za kratke sklice (prej se tudi nisem spomnil, kako se temu reče, vedel sem samo kako zgleda).

V mojem peskovniku v vmesniku okna za urejanje kode je razdelek za navajanje virov, tako da bom tam lahko brez škode pripravljal. Ampak med ponujenimi predlogami za navajanje tam ni izbire {{navedi revijo}} ; ali lahko vseeno kako dosežem tako, da vmesnik, ki to naredi, tudi pri predlogi {{navedi revijo}} izpolni polja na osnovi ISBN kot mi je to naredilo pri {{navedi knjigo}}? Marjan Tomki SI (pogovor) 22:10, 25. februar 2025 (CET)

Sklici

Reminder to vote now to select members of the first U4C

You can find this message translated into additional languages on Meta-wiki. Pomagajte prevesti v vaš jezik

Dear Wikimedian,

You are receiving this message because you previously participated in the UCoC process.

This is a reminder that the voting period for the Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C) ends on May 9, 2024. Read the information on the voting page on Meta-wiki to learn more about voting and voter eligibility.

The Universal Code of Conduct Coordinating Committee (U4C) is a global group dedicated to providing an equitable and consistent implementation of the UCoC. Community members were invited to submit their applications for the U4C. For more information and the responsibilities of the U4C, please review the U4C Charter.

Please share this message with members of your community so they can participate as well.

On behalf of the UCoC project team,

RamzyM (WMF) 00:54, 3. maj 2024 (CEST)

Koordinate grebena Konjiška gora

@A09: O tem si mi dal nasvet pred skoraj enim mesecem, vendar od tedaj do sedaj nisem bil na Wikipediji (in večinoma tudi ne na računalniku). Lani se mi je praktično v rokah utopil član jadralnega kluba (čeprav kaže in je mnenje, da smo storili vse kar je bilo mogoče - in reševalci skoraj niso verjeli, kaj nam je uspelo v tako kratkem času), vendar je bilo 12 minut od izgube zavesti do obale, kjer je bilo mogoče oživljanje, preveč in oživljanje ni uspelo.

Ko so me približno takrat, ko si mi ti napisal odgovor, vprašali, če bi šel na usposabljanje za reševanje iz vode (več podobnih, a ne čisto enakih usposabljanj sem pred časom že opravil) sem se strinjal in to je vzelo tri dni enega tedna večinoma v vodi na Blejskem jezeru po programu agencije za zaščito in reševanje, tri dni drugega tedna po programu RK Slovenije in potem še izpit v bazenu in v morju pri Kopru. Glede na to, da sem malo oldtimer in da resno jemljem reči, ki se jih lotim, sem vmesni čas tistih treh tednov večinoma porabil za študij gradiv in fizični del vadbe (hitrost in vzdržljivost pri plavanju in podobno); v tem času sem tudi e-pošto ipd. uporabljal le v zvezi s to nalogo.

Če povzamem na novo naučeno: bilo bi mogoče poskusiti še nekaj pri oživljanju na vodi, čeprav v tistem primeru (dogodek je bil več ko 500 m od obale ali plovila, na katerem bi bilo mogoče nuditi standardno oživljanje) verjetno tudi ne bi uspelo, vendar je to treba predebatirati z tistimi, ki so vodili tečaj na RK in verjetno tudi preizkusiti, ali in v kakšnih okoliščinah bi na vodi uspelo izvesti. Kako je prišlo do potapljaškega refleksa (zapore dihanja ob poskusu vdiha vode) in kakšno vlogo imajo pri tem filmski prikazi utapljanja (nerealistični in nevarni) in ali se preprečevanje tega da vgraditi v plavalne šole - o tem upam da bo tudi še stekla beseda.

Teden ali dva po izpitu pa sem večinoma porabil za opravila, ki sem jih med tem odložil (recimo popravilo lučke na kolesu moje sestre, pregled sesalca, ki ji je odpovedal (in ga ni bilo smiselno popravljati in smo nabavili drugega), pa pomoč pri tehničnem pregledu njenega avta in podobno). Med tistimi tedni usposabljanja sem mimogrede opazil, pa šele pravkar minuli teden tudi poslikal eno 15cm premera in vsaj pol metra globoko luknjo na kolesarski stezi in pravkar minuli petek zvečer poslal opis, lokacijo in slike na mesto Lj, KPL in lokalno postajo policije in v pondedeljek je že bila oznaka na kolesarski stezi - tudi tu teden ali dva zamude pri meni... Tako da sem zdajle tudi prvič po tem času pri računalniku tako, da sem se utegnil prijaviti tudi na Wikipedijo.

V glavnem, po tem pojasnilu upam da ne zameriš za (na videz nevljudno) pozen odziv - in moram tudi spet včitati problem (verjetno bom poklical ali koga iz turizma iz Zreč ali koga od tam, ki je starešina pri vojski, pa jih poznam od jadranja, in slišal, kaj je pri obeh teh dveh privzeto kot prave koordinate.

Tebi pa seveda hvala za nasvet. Marjan Tomki SI (pogovor) 22:44, 26. julij 2024 (CEST)

Tito

Na spletnem naslovu, ki si ga pravkar dodal, je zgolj kopija teksta iz en:Josip Broz Tito (kar pogosta tehnika za povečevanje obiska spletnih strani), zato se mi ga ne zdi smiselno navajati med povezavami. Vsebino lahko seveda vseeno uporabiš z navajanjem istih sklicev kot so v izvirniku. — Yerpo ^Ha? 18:19, 13. maj 2025 (CEST)

@Yerpo Hvala.

Opazil sem, da mi je bilo vsebino na tistem bootcamp naslovu bilo laže brati, kot v WP: ozadje je bilo nekoliko manj svetlo in primerjati moram tudi črke (in velikost), ki so bile v uporabi. Svetlost ozadja lahko zmanjšam na monitorju, primerjavo velikosti in družine črk bom pa zadajle naredil. Prva razlika je, da ima kakih 20% večjo pisavo, obe sta pa neserifni (brez repkov, ki jih ima urejevalno okno). S povečanjem prikaza na 120% v brskalniku in prilagoditvijo svetlosti ozadja naslova bi moralo biti tudi iz WP podobno lahko za branje.

Angleški članek mi je lahko za vzor tudi, kar zadeva sklice, kako se bolje delajo (tudi kratki sprotni) kot trenutno uspeva meni. Sicer sem za novinarja in v članku omenjenega kot njegovega življenjepisca Richarda Westa (ki pa ga nisem našel med viri angleškega članka) našel knjigo Tito and the rise and fall of Yugoslavia / Richard West v Goodreads, pa tudi v (COBISS) in vidim, da imajo tri knjižnice v Ljubljani imajo prost izvod; vidim pa tudi da je vsaj za nekatere od sklicev v Angleškem članku vsebina preverljiva tudi z računalnika (kar pri naših pogosto ni). Marjan Tomki SI (pogovor) 13:06, 14. maj 2025 (CEST)

Velikost pisave si lahko prilagajaš neposredno v svojih nastavitvah (zavihek "Videz"), z družinami in ostalimi oblikovnimi zadevami pa se je možno igrati v osebni datoteki common.css, če imaš kaj izkušenj s CSS. Treba se je samo zavedati, da ostali uporabniki ne bodo videli članka enako kot ti. — Yerpo ^Ha? 14:16, 14. maj 2025 (CEST)

Kako se da pravice do slik za v članek WP?

@Yerpo, @A09: V tem primeru bi za članke o članih družine Vogelnik (Dolfe, Marija, Eka, Mojca) bi rad uporabil tudi slike iz mlajših let. Tiste, ki me zanimajo, so že bile uporabljene na internetu (slobio, nekrologi, muzej plesa in podobno), vendar so tam uporabljene slike uporabljene z dovoljenjem iz družinskih arhivov (kolikor vem vse iz Ekinega). In kolikor vem, že imam odobritev od ene in bom skoraj gotovo lahko dobil tudi od druge od Ekinih hčera lahko dobil dovoljenje za objavo v članku. V kakšni obliki mora to biti - oziroma po kakšnem postopku to gre? Ali rabim še kaj?

Podoben problem bo tudi s slikami iz življenjepisa I. Grafenauerja, kjer je dedinja pravic do slik hči avtorja tega življenjepisa, tudi zgodovinarka, pa se o tem še nisva slišala. Ker sem že pred kakim desetletjem ukinil avto (ker sem ga rabil tako redko, da je bilo vsakič treba najprej napolniti akumulator), je obisk njegovega rojstnega kraja na Koroškem za nove slike malček nepriročen (bomo videli, kaj bo rekla Darja). Marjan Tomki SI (pogovor) 23:40, 28. avgust 2025 (CEST)

Postopek je opisan na Wikipedija:Dokazilo o dovoljenju za objavo. Na kratko, imetnik avtorskih pravic mora poslati soglasje v ustrezni obliki na tam naveden e-poštni naslov. Potem lahko slike kar sam naložiš v Zbirko z opombo, da dovoljenje pride v sistem VRT. Za jasnost je zelo koristno, če je že v tej e-pošti naveden seznam del s točnimi imeni datotek, kar lahko skomuniciraš vnaprej. — Yerpo ^Ha? 06:32, 29. avgust 2025 (CEST)

Pogovarjam se z eno od hčera Eke Vogelnik (njena sestra se bo tudi strinjala, če bo potrebna potrditev - rad bi namreč videl v Ekinem članku tudi kakšno od slik, ko je bila na katerem od kreativnih viškov, ampak tiste so umetniške (naprimer nejasna zaradi gibanja, čeprav izrazna...) in hči pravi, da še daleč ni pregledala vsega.

Podobno v člankih o Mariji in Dolfetu Vogelniku (za drugje že objavljene) slike iz časa, ko sta se spoznala.

Glede na to, da je Eka nekoč naredila (podobno kot Frane Milčinski starejši) z Butalci kritiko tedanjega političnega stanja (in je eden od ilustratorjev ene od različic butalske očance karikiral tako, da je Marija lahko pokazala, kje je bil karikiran Finžgar (ki je bil tudi vpliven krščansko socialistični politik), za marionetno lutkovno predstavo za odrasle "Butalski cirkus" lutke, ki so karikirale tedanje (ok. l. 2000) politike, med katerimi je (mislim da) Šprinca Marogla (volilna uš) izbirala butalskega župana. Spomnim se lutk Drnovška, Janše, Rupla in Turka (ko je zamenjal Drnovška), bile so tudi razstavljene (mislim da v Cankarjevem domu). V glavnem, hči je naredila tudi marioneto po sebi, in je lutka pela, plesala in počela še marsikaj zanimivega (in slika te lutke ali z nastopa nje z lutko bi bila krasna v članku o njej - če bo dovolila).

Vse premnogokrat so v biografskih člankih le slike, ko so bili ti ljudje zaslužni starci in starke, preredko pa tiste iz časa, v katerem so nastale zasluge, zaradi katerih so on njih članki.

Vogelnikova imata 4 žive vnuke in mislim da lahko - če bo treba - dobim odobritev tudi od vseh štirih.

Od obeh otrok Ekine starejše sestre mislim da bom dobil tudi odobritev (in morda tudi dopolnitve) k osnutku članka o njuni mami Mojci Vogelnik (trenutno pri meni v peskovniku, tudi tu ne bo škodilo, če še kdo od vas pogleda). Eka ga je - pred kakim letom - z mano pregledala in njene popravki so že upoštevani, in tedaj je povedala še kaj, kar je zadevalo njena otroška leta (in njene družine tedaj) v Beogradu (kar še ni v celoti upoštevano v ostalih člankih - večkrat zato, ker ne morem navesti vira, ki ni OR).

Ko sem dobil vir (na MAO) za članek o Mojci Vogelnik, sem dobil tudi info, da je bil Dolfe Vogelnik - v času ko je bil rektor UL in sta obe hčeri študirali arhitekturo, bistveno zaslužen za posodobitev študija arhitekture. Marija Vogelnikova (prvi študij arhitektura pri Plečniku) pa je bila v približno tem času med ustanovitelji šole za oblikovanje (kjer je kako desetletje ali dve kasneje diplomirala njena vnukinja...

To, da sta starša dejansko razumela tudi študentsko plat predmetnika in organizacije študija arhitekture in oblikovanja, je po mojem pomemben dejavnik za njuno delo, je pa vprašanje, če to smem zajeti v članek, dokler/ker nimam WP sprejemljivih (sekundarnih vrstniško pregledanih pri uglednih založnikih objavljenih) virov.

Za članka o Dolfetu in Mariji Vogelnik so mi prej tudi manjkali veljavni viri (v SloBio) o marsičem, celo o tem, da sta bila (med seboj poročena) in kdo sta bili hčeri. Pustil sem pripombo o tem, kaj najbolj manjka (družinske povezave) in povezave na dotlej najdene vire (nekaj tega sem že dal v članke WP, nekaj na pogovorne strani, nekaj je bilo v zbirki (še ne povsod, kjer bi se dalo, uporabljenih) virov zraven "mojega" peskovnika.

Prvi odgovor (družinske povezave) je bil, da je SloBio delo v stalnem nastajanju in da naredijo kar morejo (kar vem in sem se jim takoj zahvalil).

Kasneje pa je bil objavljen (se ne spomnim, ali posodobljen ali nov drugega avtorja) članek o Dolfetu Vogelniku v SloBio. Zgodovinarka pri ZRC, ki je že objavljala o zgodovini univerze, je pregledala mojo zalogo virov, jih uporabila s še nekaterimi, za katere nisem vedel in posodobila članek v SloBio tako, da zdaj to lahko uporabim kot veljaven vir za članke v WP.

Sicer je trajalo nekaj let (s tem sem začel ok. l. 2020 med korono), ampak rezultat je PMM fantastičen. Zdaj grem pogledat povezavo zgoraj, potem pa upam, da bom sčasoma lahko "sčaral" še kaj... Marjan Tomki SI (pogovor) 10:50, 8. november 2025 (CET)

Opažene nenavadnosti pri SloBio in še nekaterih podobnih biografskih virih

---

Teh je več vrst, nekatere so pojasnjene in se neželene reči odpravljajo. To, kar sem opazil na novo pa je, da kaže, da člankov o nekaterih pomembnih ljudeh ne najdem (ali jih ni), ko za druge s podobno pomembnostjo so.

Dosedanja opažanja, ki so že naslovljena - primeri

Med drugim včasoh še manjkajo viri za povezave s članki o več sorodnikih (včasih pa ti niso čisto točni). Včasih se to precej rutinsko dopolni (če je na povezavah, ne pa v vsebini članka, ki je avtorska), kdaj drugič pa je to težje.

• Ivan Grafenauer je v članek za Franca Grafenauerja, graditelja orgel in koroškega deželnega in zveznega poslanca zapisal, da je ta - njegov - stric, kar bi običajno moralo pomeniti očetovega ali materinega brata, pa je iz natančnejšega in obsežnejšega življenjepisa Ivana Grafenauerja, ki ga je za Kratko zgodovino starejšega slovenskega slovstva napisal Bogo Grafenauer jasno, da je sorodstvo bolj oddaljeno (7. koleno, mali bratranec njegovega očeta), da pa je je bil v zgornji Ziljski dolini običaj, da so tudi tako nekoliko oddaljenejše sorodnike vedno naslavljali s stric.
  Preden sem si to razpletel, sem se kar nekajkrat in nekaj časa praskal po glavi. Zdaj, ko mi je to jasno, bom verjetno predlagal ustrezen popravek za ta članek v SloBio (z navedbo vira, seveda - in upoštevati je treba avtorstvo prejšnjega pisca, tako da poseg ni trivialen in mi še ni čisto jasno, v kaj točno spremembo naj predlagam).

Novo opaženo

Novo opažen vzorec, za katerega še ne vem, ali je naključen, ali zadeva eno rodbino ali je splošnejši oziroma za kaj sploh gre... Ko sem se začel ukvarjati z istimi problemi pri znanih članih ene rodbine (zdaj Grafenauer, prej tudi Čop, Hawlina - v glavnem o jezikoslovcih - sem pri iskanju virov ugotovil, da včasih na avtoritativnih mestih so, drugič jih pa ne najdem.

Domneval sem, da je pomankljiva moja metoda iskanja (nisem našel, ne pa da ni). Med temi so bili COBISS in povezane reči (osebne bibliografije in podobno), dLib.si, pa tudi strani z biografijami (kot je SloBIo). Za vse sem domneval, da so ali najdem ali ne odvisno od mojega poznavanja iskalnega mehanizma, potem pa od tega, ali je gradivo sploh prišlo v kak arhiv, že prišlo na vrsto za digitalizacijo (ali odšlo v papirnico, ko bi se to ne smelo zgoditi, pa kaže da se večkrat je in se še).

Sedanji problem:

• O nekaterih znanih im pomembnih ljudeh v rodbini Grafenauer člankov v SLoBio (in Kamri ipd.) sploh ni (oziroma jih vsaj doslej nisem našel), ko za druge enako pomembne so.
  Iskalnik trenutno (november 2025) najde le Ivana, Franca (izdelovalca orgel) iz okolice Šmohorja in Marijo Vogelnik, rojeno Grafenauer.
  Ne najde člankov pa člankov o Bogotu, Stanku in Ireni Grafenauer, ter o Niku Grafenauerju; še manj o zgodovinarju in solunskem borcu Franju Grafenauerju (o katerem sem slišal in bral; dodaten problem pa je tudi, ker je Francov Grafenauerjev, ki so bili tudi poslanci, po vsem sodeč več ko eden, v novejšem viru s seznamom solunskih borcev pa ni niti datumov rojstva, kaj šele več identifikacijskih podatkov, ki bi olajšali nadaljnje iskanje.

• Za Bogota in Stanka Grafenauerja sta biografska članka med člani SAZU (ker sta bila redna člana SAZU), podobno je tudi Niko Grafenauer član in sem domneval, da morda zato, ker v isti hiši že obstaja biografski članek o njih (SloBio dopolnjuje ZRC SAZU), ampak tudi Ivan je bil redni član SAZU in zanj najdem članek. In kot Ivan, ki je bil tudi avtor člankov v SloBio,je tudi Bogo bil avtor člankov, pa članka o njem ne najdem. Še več, v SloBio najdem, kako izbrati seznam člankov o članih akademije, pa naštetih ni, kar kaže, da je moja zgornja domneva o morebitnem izogibanju nepotrebne redundance napačna. Začasen sklep:

• V SloBIo ne najdem biografskega članka člankov o Ireni Grafenauer, pa tudi ne v sorodnih virih (npr. Kamra in podobno), čeprav je o njej dovolj splošnih virov (npr. na RTV Slo in podobnem, iin ker je to dovolj pogosto, Google nekako najde med dovolj prvimi zadetki).

• Problem je tudi, da če brskalnikov iskalnik ne pokaže zadetka na strani, ni nujno, da tega v resnici ni, če je seznam dolg. In zanimivo je, da te težave ni, če v istem brskalniku iščem po dokumentu pdf (domnevam, da je drug vtični modul).

Spletni brskalnik (firefox na win 7, ne več formalno podprto) torej lahko ne najde zadetka z lokalnim iskanjem v abecednem kazalu SloBio (na primer za priimek Gnjezda), dokler se po seznamu z drsnikom ne prestaviš dovolj daleč o strani navzdol. Kaže, da brskalnik včita v neposredni pomnilnik najprej le tisti del vsebine, ki ga takoj prikaže, in v tistem trenutku lokalno iskanje išče (in najde, če je) le tisto, kar je do tedaj že tja včitano.

Ko pomakneš navpični drsnik primerno daleč navzdol in klikneš gumbek išči dalje navzdol, pa tisto, česar prej ni našel, najde. Za Gnjezdo je bilo treba drsnik prestaviti skoraj na konec strani, šele potem je brskalnik (firefox) našel celo več člankov za priimek Gnjezda, čeprav ne za očeta in hčer, profesorja latinščine, ki sem jih iskal.

Tudi ni (ali še ne najdem) dobrega načina za iskanje, ali je nekdo avtor kakega članka in če je, katerega ali katerih.

Tole je v nastajanju (zna biti dopolnjeno na mestu tudi, če se še kdo pridruži razpravi, čeprav se temu praviloma izogibajo oziroma izogibam, ko neha biti samogovor)l

Sklici

Marjan Tomki SI (pogovor) 19:47, 9. november 2025 (CET)