Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI

Videl sem, da sem (verjetno nehote, verjetno je je bil izbran ves tekst - kaka bližnjica tipk za select all - ves dotedanji tekst, ko sem tipkal, ali kaj podobnega, in ne takoj opazil, da bi takoj razveljavil) pobrisal vso dotedanjo vsebino, zlasti komunikacijo z Yerpo okrog tega, ko mi je pomagal razfecljati Babel, kaj je komentar in podobno, in s Pinky sl. Podobno se je že zgodilo pri prekinitvi povezave in potem nadaljnjem editiranju kasneje (izginilo veliko vsebine, morda vsa prejšnja). Lahko je to povezano tudi s čem okrog hkratnega urejanja iste strani z več uporabnikov (zabeležiti podrobnosti, če/ko se spet zgodi).

Ko bom utegnil, bom izvlekel iz history in dal v Archive, izgubljeno pa ni.

Cmd-2

Sem uvidel tvoje težavice, pa sem jo skreiral. Sedaj bi jo verjetno lahko uporabljal. Veliko sreče! LP, A0 --A09090091 (pogovor) 22:35, 10. januar 2021 (CET)

Potemtakem predlagam cmd-6 (Bivši mojster) ali kaj podobnega. Ali se ti zdi tako poimenovanje ustrezno? --A09090091 (pogovor) 20:59, 11. januar 2021 (CET)

Jok, številka 6 je odločno premajhna, jaz sem v peskovniku poskusil tudi z 888 ;-)

Sicer od cmd-6 (vključno) dalje spremeni velikost pisave v polju "id" tako, da se številka ravni ne vidi več (še nisem našel, kako to spreminja, verjetno je pa "id-s"), in je barva za vse poskušene številke (6,7,8,88,888) enaka zelena (verjetno default v switch ali nekaj podobnega stavku).

Besedilo za različne ravni bi mogoče bi bilo za razmislek

• cmd-1 začetnik, ki mu pride prav priročnik in dober nasvet
• cmd-2 samostojen in zanesljiv uporabnik enostavnih reči,
• cmd-3 izvedenec, ki lahko tudi nudi pomoč v vseh običajih okoliščinah

(tudi zanke in pogoji, prenašanje parametrov med kličočimi in klicanimi cmd datotekami in programi; ugotavljanje stanja, ustavljanje, rekonfiguriranje, poganjanje uslug - servisov - v zankah in pod pogoji; spreminjanje pravic z cmd orodji v zankah in pod pogoji, testiranje uspešnosti klicanih reči iz cmd v prej naštetih okoliščinah in podobno, ter odkrivanje in odprava napak pri tem v svojih in tujih procedurah)

• cmd-4 mojster, ki ni nujno, da ga nižje stopnje še razumejo, ko kaj pojasnjuje ;-)

(rekurziva in podobno, tudi z odzivanjem iz cmd-ja na količino prostega pomnilnika, diskov ali magari tudi temperaturo procesorja ipd; tudi tisti, ki zmore priti do ukaznega pozivnika tudi, ko zlonamerni program onemogoči običajni priklic, in zna iz njega obiti mehanizme, s katerimi se zlonamerni program brani, torej nekdo ki ve ali najde v dokumentaciji ali - kadar ne gre drugače, dovolj dobro ugane - kako dela drobovje. To ni nujno brez veze; pride hudo prav, če naletiš na katastrofo na računlnikih, na katerih ni drugih orodij ali so onesposobljena. Za to stopnji ni več bistvena stvar znanje, ampak še bolj to, da imaš srečo, a se nanjo ne zanašaš preveč.)

@Marjan Tomki SI: Pravzaprav je parameter id-s velikost pisave, za usposobljenost programerja je parameter level. Samo za pojasnilo. Drugače pa hvala tudi tebi za nasvet! --A09090091 (pogovor) 11:59, 15. januar 2021 (CET)

Vem, sem potestiral klice za level = {1::8,88,888} tule: Uporabnik:Marjan Tomki SI/Peskovnik/3 in pogledal tudi, katere predloge ob predogledu napiše, da je uporabil. Videl sem recimo, da so leveli tudi 0,5 in 1a ali podobno, torej ne le številski, tudi kako s switch odvisno od level postavlja barve (id-c in id-sc recimo). Problem je, da sicer to lahko berem in uganem, ampak (še) ne znam sintakse (je to js?)

Meni se bolj zdi CSS, toda nisem prepričan. Sem pa prepričan, da je tole ustvarjanje predlog samo nek vmesnik z parserjem v ozadju... --A09090091 (pogovor) 12:16, 15. januar 2021 (CET)

Nekaj temu podobnega bi bilo po mojem bolje kot različni odtenki začetnikov. In... jaz sem bil zagnan začetnik v tem okrog 1981, nekje od 1983-1996 približno cmd-3 po mojem predlogu (recimo vzdrževanje login skript za prijave iz na novell strežnike, tudi precej eksotične), potem pa tega nisem več pogosto rabil na taki ravni (še posebej od upokojitve, ko - kadar razni ukrepi pustijo - sem raje veliko zunaj na in okoli jadrnic. --Marjan Tomki SI (pogovor) 11:56, 15. januar 2021 (CET)

Ali je {{cmd-2}} namenjena skriptnikom za MS? Ali je smiselno kreiranje za še kakšno drugo okolje? Ali je to načeloma podobno kot shelli v xUniX-ih? Sam sem verjetno cmd-0/1, za kakšen linux pa mogoče celo xshell-2.

Wikidata

@A09090091:CSS mislim da je cascading style sheet, kar pomeni, da sta vsebina in oblika ločeni in je to list z opisom oblike, in bi najbrž moral biti del html-ja ali xml-ja, kolikor se spomnim, ampak s tem nisem delal in v bistvu vem, da nič ne vem. Ampak trenutno ne rabim tega s predlogami, čeprav je zabavno.

Rabim pa info o tem, kako rabiti wikidata. Veš za kak učbenik (tutorial...) o tem? Ali koga lahko sprašujem? Iskal in mi i dobro uspelo, kako na primer pri Sovretu tja dodati mater in očeta ter tiste, na katere je vplival kot profesor na univerzi, pa morda tudi njegove predavatelje na univerzi, ki so pomembno vplivali nanj, pa mi ni uspelo. Med drugim mi je pomembno, ker bi se za nekaj pri etimologiji na en wiktionaryu moral sklicevati na Sovretov prevod in komentar (Syimposion in Gorgias v tem primeru), za to bi pa potreboval tudi (ustrezno z viri podprt) tudi angleški članek, da na te (in druge naše pred nekaj desetletji še svetovno znane) jezikoslovce lahko pokažem in se na njihova dela lahko sklicujem. --Marjan Tomki SI (pogovor) 13:41, 15. januar 2021 (CET)

--Marjan Tomki SI (pogovor) 13:41, 15. januar 2021 (CET)

Oprosti, toda ne vem. Ko sem jih jaz (minimalno) urejal, sem ugotovil, da je to računalniški objekt. Npr. letalo (parametri: instanca, tip, izvor, uporabniki, dolžina, višina, širina, moč motorjev, tip motorja). Vse to se povezuje skupaj in nastane mreža teh atributov (motor, npr. BMW 601 se veže z BMW 601 objektom na Wikipodatkih). Sicer pa nisem ravno pravšnji naslov za taka vprašanja, saj se z spletnimi tehnologijami nisem kaj preveč ukvarjal, poznam pa objekte v PYthonu za primer. Upam, da te nisem preveč razočaral. --A09090091 (pogovor) 13:46, 15. januar 2021 (CET)

Jaz poznam teorijo - ampak že naš članek (in hrvaški) o modelu (da je samo članek postavka) se ne ujemata s tem, kar sem videl na uporabniškem vmesniku za urejanje podatkov tam. Tam je bila postavka - recimo oseba, in lastnost - recimo državljanstvo. Ko si podrobneje pogledal, je bilo državljanstvo predmet, katerega atributa sta bila začetek in konec. Podobno je bilo lahko z vlogo (recimo poučevanje na neki šoli je lastnost, atribut, property osebe, ampak ta ima lastnost od kdaj do kdaj (in kje). V ozadju bi morala biti normalizacija in najbrž je, ampak to bi moralo biti kje napisano. Veš za koga drugega od vaših? Pinky si mislim da se včasih sliši s tisto gospo, ki verjetno to vodi v Nemčiji... Lahko tudi pošljem vprašanje tja, samo ne bi rad začel spraševati od vrha navzdol, če ni treba.

Imaš kakšen dober vir (ne le kako, ampak tudi zakaj tako, in zanimivo napisan) za Python? --Marjan Tomki SI (pogovor) 14:29, 15. januar 2021 (CET)

Nisem hotel preveč komplicirati ampak tukaj je na delu več stvari. Prvo imaš (govorim za objektni stil programiranja) hierarhijo razredov (bazni objekt in njegovi potomci). Primer: objekt User z parametri ime, domena, št. urejanj, ktgr. Temu lahko dodaš še podrazred Administrator, ki ima ravno tako parametre ime, domena, št. urejanj, ktgr, toda še parameter je_admin. Imaš tudi kompozicije razredov, kjer lahko nek razred Foo vsebuje parametre razreda Bar. Verjetno je še kaj drugega, upravljanje z metodami na različnih levelih razreda (lokalno, nelokalno, razredno, globalno) in funkcijski upravljaniki, interfaci ipd. Toda sedaj se jaz drugega osnovnega ne spomnim. Razlaga na [1]. Upam, da sem ti s tem kaj pomagal. LP, A0 --A09090091 (pogovor) 14:54, 15. januar 2021 (CET)

Hvala, zelo zelo si pomagal.

Poznam različne pristope k temu (objekti, razliko med objekt type in object instance, dedovanje, relacije - kot odnosi na spološno, med katerimi je dedovanje ena, problem relacije in množic in razliko med množico in kategorijo) in tudi nekaj malega o (do tedaj znanin) dobrih in slabih plateh tega ali onega od (meni znanih) modelov. Ampak ne vem, kaj od tega (ali še kaj drugega) je zdaj v uporabi.

Ti si mi zdaj dal vir, kako so to uporabili za Python (in ta verjetno navaja nadaljnje vire), ki je veljaven zdaj. Nekajkrat sem šel na usposabljanja o MS spremembah med generacijami. Predaval je Slavko Kukrika, o katerem (in o njegovi ženi Gogi) bi bilo treba tudi narediti članek. V enem tednu (5 dni) smo obdelali snov 7 sicer enotedenskih tečajev. Za to je bilo treba, da so vsi udeležeci dobri; ampak stalo je - firmo ceno enega dražjega tečaja namesto 7 malo cenejših, in en ali dva tedna (en za tečaj in delo ponoči ma info prejšnjega dne, drugi teden da si preveril vire, utrdil novo znanje in uvedel nove info v rabo v svoje obstoječe postopke in navodila drugim) odsotnosti udeležencev z njihovega običajnega dela, namesto 7 tednov ali več za običajne tečaje.

Pri teh tečajih smo se predvsem naučili, katere neumnosti - ki jih sploh ne bi pričakoval - so vgradili v nove rodove (slovensko generacije ;-) programske opreme. Včasih smo od predavatelja tudi izvedeli, ali pa skupaj s njim domnevali, zakaj in kako so se te neumnosti tam znašle (in je on lahko pri naslednji različici vplival, da bi bilo podobnega manj, ali vsaj ne še več kot sicer - zakonca Kukrika sta namreč med drugim beta-testirala MS programsko opremo in tečaje različnih ravni zanjo, tudi tečaje za MS-Certified-Instructors za tečaje nižjih ravni, ne le bila MS Istructors za to; bila sta tudi "družina z največ MS certifikati na svetu").

Možnih neumnosti je namreč nebroj (najmanj godzilijon nagravžilijonov, ampak stvar za debato, koliko je to točno ;-) in napovedati, katere so uvedli v novo različco programske opreme, vsaj meni ni mogoče. O tem, kaj dobrega je novega, se je dalo uganiti in izvedeti iz literature, izvedeti kje in kako so ga polomili pa je bilo teže in to - in Slavko Kukrika pri tem - pa je bilo neprecenljivo.

Na svoji strani sem omenil, da sem velik del svojega delovnega obdobja živel od odkrivanja vzrokov napak (neželenih izidov in posledic) in iskanja načinov za odpravo. Zelo pogosto je bil vzrok za težavo omejitev orodja, ki so ga uporabljali, pa je niso upoštevali, največkrat zato, ker sploh niso vedeli zanjo.

Da boš imel predstavo, en primer je bil, ko so bili enem PC-ju statistični rezultati različni kot na drugih (kar se je pokazalo, ko je uporabnik po naključju uporabil drug PC in potrdilo, ko sem testiral) (Statistični urad RS). Uporabnik je tedaj podatke obdeloval z MS Excelom (med l. 2000 in 2005, torej Windows XP in MS office z menuji, pred sedanjimi s ploščicami), podatke pa delno hranil v MS Access-u. Deklarirane različice vse programske opreme so bile na vseh strojih enake (jaz sem poskusil še na nekaj drugih). Eden od razlogov za razliko je bilo, da je MS Office tedaj imel (znano in prijavljeno) težavo, ki se je pojavljala (tu se ne spomnim čisto) ali odvisno od količine prostega pomnilnika ali od mesta, kje v pomnilniku je bil program ali njegov del aložen, ekxotika), kar pa se je med PC-ji, na katerih sem poskusil, seveda razlikovalo.

Jaz sem z drugimi orodji (in na papirju) preveril, ali je sploh kateri od rezultatov pravilen (na srečo je bil, napaka je bila zaznana od poskušenih le na tistem tistega uporabnika, Murphy-jevi zakoni) in poskrbel, da je računalnik s težavo šel v uporabo za drug namen, kjer ta težava ni motila (nekaj pisarniškega).

Bil je še organizacijski zaplet (predlagal sem testiranje vsaj računalnikov vseh uporabnikov tega tipa, če se to pojavi še kje; treba je/bi bilo verjetno objaviti popravke na objavljene statistične podatke, verjetno za vsaj nekaj mesecev, morda tudi let; in morda so te - uradne - podatke tudi uporabljali za določanje česa administrativnega, recimo velikosti otroških dodatkov, preživnin, pokojnin... - konsekvenčna analiza), ampak za to plat na srečo v tistem primeru nisem bil odgovoren, in verjetno me je že čakal nasledji problem.

Podobnih zgodb je veliko in iz njih sem se naučil pri vsaki težavi prebrati navodila, zlasti kar zadeva omejitve (za kaj je kaj namenjeno, pa je bilo morda uporabljeno za drug namen; kakšne so največje in najmanjše številke - tudi v uporabljenih prevajalnikih in interpreterjih - in kaj se zgodi pri prekoračitvah , kje i kako se pretvarjajo enote, natančnost pri obdelovalnem stroju itn.) za napravo in/ali programsko opremo, za katero sem posumil, da bi lahko bile v zvezi z njo težave, ki bi bile lahko vzrok problema, k kateremu so me poklicali.

Ja, in konsekvenčna analiza je ena od metod, ki me jih je naučil Bo Sudgren v Beogradu na praktikumih (predmet obravnave bile metode za izboljšanje statističnega informacijskega sistema, neposredni predmet pa so bili register fizičnih oseb - tedaj je bil to CRP, register pravnih oseb - tedaj je bil to ROS, register prostora - tedaj je bil to RTE - ki so ga neodvisno obravnavale tri skupine, ter uporabnost - kaj je potrebno, da bo uporabno - zlasti za statistične potrebe; še dve skupini sta podobno delali na dveh drugih problemih), ki jih je orgaiziral Franta Komel, tedaj predstojnik Zveznega zavoda za statistiko (ne o Komelu - ki je notable iz še drugih razlogov - ne o Sudgrenu ne o tedaj naučenih metodah še ne najdem članka, in nobenega še nisem napisal, ker še nisem našel dovolj veljavnih virov; literature, ki sem jo po vrnitvi distribuiral na tedanjem Slo Zavodu za statistiko in skušal metode spraviti v sistematično uporabo, pa doslej tudi nisem našel - sedanji SURS nima več knjižničarja, veliko reči ni več v knjižnici in ljudje ki sem jih to naučil, so večinoma upokojeni).

Tukaj pri Wikidata pa zdaj sploh še ne vem, ali je napaka pri uporabniku - meni, kar je hudo verjetno) - niti kakšne lastnosti ima orodje, zato rabim navodila za Wikidata, pa jih še nisem našel. Če jih ni, jih bom mogoče lahko pomagal napisati (pomagal, če jih napišem sam, zelo verjeto ostalim ne bodo berljiva; navodil s podobno napako, da so zanimiva in popolnoma razumljiva le piscu, poznam veliko).

Ko bom vedel, kako je to treba uporabljati, bom lahko opisal težavo (če bodo rezultati še nepričakovani) tako, da jo bodo razvijalci ponovili in tako ali drugače opravili z njo.

Python-ov vir bo pa odličen vpogled v to, kakšen je sodoben pogled na objektni model zdaj (okrog leta 2020, če bo kdo kdaj bral čez leta ;-) vsaj v enem sodobnem orodju. Moram namreč dobiti vsaj približen vpogled v zadnje desetletje razvoja in ti si mi dal zdaj veljaven vir.

In ko si zgoraj napisal "oprosti, ne vem", tu ni kaj oprostiti, ampak nasprotno. v tem odgovoru polovico pišem o tem, česa (še) ne vem. To, da se zavedaš (in si priznaš), da še ne veš, prepreči kup napak, ki bi jih sicer napravil ti ali tisti na katere bi vplival, poleg tega bi te pa ovirali ali ti sploh preprečili, da bi izvedel več, ko/če bi potreboval ali bi te zanimalo. V mojih očeh velika vrlina (in moj vzornik za to plat je Sokrates - ampak za to zgodbo rabim še kak vir in ga še nisem našel - do takrat je to lastno raziskovanje in tu najbrž ni dovoljeno ;-).

Še enkrat najlepša hvala, oziroma Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori#Priden ;-). --Marjan Tomki SI (pogovor) 02:47, 16. januar 2021 (CET)

Nekaj o Pythonu

Zaprosil sem za oris lastnosti tega okolja kot enega od sodobnejših od teh, ki sem jih dobro poznal, in A09090091 je prijazno pomagal z opisom, s katerim mi bo lažje iskati nadaljnje inof, in razumeti najdeno.

Tole je bil pa kar konkreten odgovor. Spomnil sem se še nekaj zelo pomembnega. Vse v Pythonu je objekt, zato v njem ne obstaja izrecen tip instance ampak str za besedne objekte, int za cela števila itd. So derivati baznih objektov str, int, float, ti so pa dediči razreda builtin, ki je bazni razred tako za podatkovne tipe in tudi funkcije reversed, print itd. Za kategorizacijo je pa primer razrednih spremenljivk. Primer:

Ustvariš objekt Mammalia, v njem definiraš:
class Mammalia:
    razred = 'Mammalia'
    poddeblo = 'Vertebrata'
    deblo = 'Chordata'
    kraljestvo = 'Animalia'
    nadaljne definiranje objektno specifičnih spremenljivk in metod

Tako imajo vsi, ki dedujejo ta razred dostop do teh spremenljivk v razredu Mammalia. Vir (uporaba knjižnic za lažji dostop, čeprav je stari prav tako enostaven): [2] Pa še tole za info, vse to deluje tja od Python 3.1 (ga ne priporočam, je bilo zelo bugov) in so kompatibilni z vsemi 3.x generacijami PYthona. Knjižnica dataclasses pa obstaja od Python 3.7. Hvala za prijazne besede, A0 --A09090091 (pogovor) 15:44, 16. januar 2021 (CET)

Kot sem domneval, je bil vir, ki si mi ga dal (in tvoja pojasnila) to, kar sem rabil. Pred 20-30 leti, ko sem se ukvarjal s tem, so bili često isti izrazi kot zdaj, uporabljani za (včasih malo, včasih zelo) drugačne pomene. To, kar si mi dal (vir o Pythonu) je res vsebovalo ozadje in prednike, kar sem potreboval (čeprav moram razlike še nekajkrat prespati, da se mi v glavi uredijo, kaj spada kam.

Recimo predloge (templates) - s tem izrazom sem se srečal pri MS Word 4.0 (za DOS), kjer je pomenil predlogo s poimenovanimi oblikovnimi lastnosti delov dokumenta (stili, stilni listi), in predloge s stalno vsebino, v katere se del vsebine še vnese (obrazci).

V OOP okolju ima po sedaj videnem predloga bistveno drugačen pomen - in podobnih razlik v pomenu "znanih" izrazov je veliko.

Zdaj sem - kot sem domneval in za kar se še enkrat zahvaljujem (nič ne stae in nič ne boli ;-) - od tebe dobil vir, s katerim lahko posodobim svoj slovar s tega področja, da bom vnaprej lahko razumel stvari, za katere sem moral ugibati.

Na članku Barbara Liskov (na tvoji povezavi omenjena pomembna pionirka objektno orientiranega pristopa v računalništvu) pa bi bila mimogrede primerna - ko se mi to "useda" - da poskusim orodja za prevod iz angleškega jezika. Imaš morda še kakšen nasvet pri tem? --Marjan Tomki SI (pogovor) 03:13, 17. januar 2021 (CET)

Najprej odgovor za template. Verjetno ima to kar precej drugačen pomen v Pythonu, saj je to namreč objekt tipa string in predstavlja stavek ob recimo uporabnikovem inputu ali outputu.

from string import Template
str = Template('Kaj je za večerjo? $x')
print(str.substitute({'x': 'odličen piščanec'}))

Prevajanje

Za prevajanje iz angleščine pa lahko uporabiš wikiprevajalnik. Najdeš ga v zgornji orodni vrstici v zavihku Prispevki, tam se ti pojavi opcija Prevodi. Odpre se ti nekakšen studio in notri lahko prevajaš. Upam, da sem ti s tem pomagal. P.S: Še vedno uporablja Google Translate in ni 100%, prav tako te opozori na popolnoma strojno prevedene odstavke v članku. LP, --A09090091 (pogovor) 10:18, 17. januar 2021 (CET)

• @prevajanje: še ni uspelo; SW je ob odpiranju strani o volitvah v razsojevalni svet (Arbitration Commitee) M:Wikimedia Foundation elections/2021 ponudil, da prevedem nekaj reči (mislim da tri naslove ali nekaj podobnega) in ko sem izbral, da lahko v Slovenščino, reč ni delovala; ko sem podrezal, sem uspešno uganil (na prvi ravni ni bilo sporočila, zakaj ne gre, samo nikamor ni šlo; če si skušal zapustiti stran, pa še, da obstajajo ne-shrajene spremembe, brez namiga, kaj se bo zgodilo z njimi ob ponujenih izbirah), domnevno da zato ni šlo, ker je urejanje tistega dela besedila edit protected na nivo, ki presega autoconfirmed user. V dosedanjih poskusih še nisem prišel v položaj, v katerem bi proces deloval tako, kot domnevam, da si ga je izdelovalec zamislil. --Marjan Tomki SI (pogovor) 12:46, 22. junij 2021 (CEST)

Uporabnik:Marjan Tomki SI/Vprašanja in odgovori

Zdravo, sem opazil, da si imel v preteklosti težave s povezovanjem kategorije brez da bi stran tudi vključil v kategorijo. To lahko storiš čisto preprosto: za dva oglata oklepaja in pred besedo Kategorija vrineš še eno dvopičje. Sem ti popravil, upam, da mi ne zameriš. LP! A09|(pogovor) 19:43, 5. september 2023 (CEST)

@A09:Lepa hvala, bom pogledal kje, pride pa vsaka taka pomoč hudo prav!

Če se prav spomnim, je eno dvopičje v oglatih oklepajih pred povezavo v wikipedijo v drugem jeziku naredi, da je povezava vidna članku (sicer v seznamu medjezikovnih povezav izven članka, nekoč je bila ob levi strani, ne vem pa kje je zdaj in zdajle najbrž ne bom utegnil poskusiti v peskovniku). Recimo tudi nowiki protokola se trenutno ne spomnim...

Zdaj sicer namesto en:xxx uporabljam predlogo ill (interlanguge link), če za kaj še ni članka v sl (oziroma v kateri drugi wp, pa v kakem drugem jeziku je, npr. v en ni in v sl je).

Si si skrajšal ime ali je to kak nov (prijazen) uporabnik?

Drugače pa imam v sl wiki težave z navajanjem virov; v en mislim da mora biti skript, ki lahko pokaže preview, in lahko dodajaš parametre, preden zares vstaviš. Tu je pinki sicer fantastična, ampak mislim da se ne vidi iz dela.

In jaz ne delam na WP sistematično, ampak le dodam/popravim/dopolnim, na kar naletim mimogrede, tako da ko se vrnem po mesecu ali dveh, razne podrobnosti (lastnosti predloge itn.) zbledijo...

Imam pa še en problem, in sicer je pred dobrim tednom pri jadranju umrl predsednik našega jadralnega kluba, za katerega ne bi rad, da bi bil pozabljen, in njegovi (brat in družina) se s tem strinjajo. Pri njih, pri nekdanjih in sedanjih sodelavcih, sošolcih, poslovnih partnerjih ipd. bom zbral podatke in v peskovniku naredil prototip članka; ko bo približno konsistenten, pa predlagal za objavo. Kako je pri tem z objektivnostjo, navajanjem virov in podobno?

Problem je namreč, da o njem, njegovih dosežkih, znanju in podjetju ni veliko v objavljenih virih, tako da bo zbiranje podatkov v bistvu OR, čeprav bom imel vire, ki bodo preverljivi, ne bodo pa sekundarni ali terciarni (že objavljeni ali že objavljeni v peer reviewed... to pa traja eno generacijo, in sočasniki ki bi lahko še kaj dodali, pomro...).

Če zaradi NOR ne še bo smelo v članek, bi morda bilo primerno zbrati podatke v wikivir (kot spomine ali kaj podobnega kot pričevalci), kjer bi jih čez nekaj časa lahko kdo imel za osnovo za diplomsko ali podobno, to pa bi potem bilo peer reviewed (kako temu reči slovensko?) in WP veljaven vir za članek.

Pri splošnih športnih vsebinah na FŠ, delu usposabljanja za učitelja jadranja, je bil tudi predmet zgodovina športa, a poudarek ni bil na minuli zgodovini, ampak o tem, kako pomembno je pustiti podatke o pomembnih (notable) rečeh, ki so se zgodile, sicer ni virov - in ko ljudje, ki so reči vedeli (in bili mnenja, da ker so jih tedaj vedeli vsi, niso notable), pomro, virov ni. In brez virov ni zgodovine, brez pa zgodovine ni občutka identitete, vzorov, samozavesti, dobre samopodobe... To vidim, ko mnogih stvari, ki jih vem (o svojih profesorjih, sorodnikih, sošolcih...) tu v člankih ne morem objaviti, in marsičesa ne bo nihče več vedel, ko umrem.

Mogoče bo odgovor res wikivir (ali kaj podobnega)? Marjan Tomki SI (pogovor) 20:52, 5. september 2023 (CEST)

Samo ime sem si skrajšal, ker je bilo prejšnje obupno :) Za medjezikovne povezave je sintaksa enaka: dvojni oglati oklepaj, dvopičje, koda jezika, dvopičje in ime članka v tujem jeziku.

Glede osnutka: viri naj bodo objavljeni v kaki knjigi ipd. (smernica je WP:RS), slike pa lahko donirajo oz. morajo biti te v javni lasti. Če virov ni, bi sam počakal, če je oseba res dovolj odmevna, bo(mo) že napisali članek. Wikivir je dober kompromis za tvoj problem. Je pa pridobivanje mnenja od sorodnikov subjekta lahko dvorezni meč: po eni strani imajo najverjetneje najbolj točne podatke, po drugi strani pa imajo konflikt interesov in morda izkrivljeno sliko o njem. Oprosti, da tako težim. A09|(pogovor) 21:15, 5. september 2023 (CEST)

Sploh ne težiš... Sorodniki o njem po šolanju vedo manj od mene - pa je brat, ker on ni bil niti poročen niti imel potomcev - zdaj podedoval njegovo firmo (za katero še ne vem, če se bo obdržala, ker ne vem za nikogar, ki bi lahko prevzel njegovo delo, pa so imeli v delu projekte, ki bodo?/bi? dali 50 visokotehnološkim delavcem delo za naslednji dve leti).

Jaz vem nekaj o tem, kaj je znal in kaj je počela firma zadnjega pol leta, pa kaj je naredil in še imel namen narediti za JK Bohinj, in njegovi prejšnji sodelavci, sošolci, sedanji in prejšnji poslovni partnerji so mi pripravljeni povedati vse, kar vedo...

Če tega ne zberem, če tega ne dam nekam (vsaj kot je wikivir), bo tako kot Tom Shanley, ki ga otožno omenjam na domači strani, ki je referenca za PC HW in njegovo zgodovino (članki o tem na WP se upravičeno sklicujejo na njegove knjige), jaz pa ne morem napisati članka o njem, ker so naslednji lastniki njegove nekdanje firme odstranili z interneta vse podatke od njegovega CV naprej, in ko sem vprašal za podatke, so odgovorili, da jih to ne zanima. Edit: Za vpogled seznam Shanly-jevih knjig, ki so sprejete za zanesljiv v mnogih IT člankih WP, na Amazon com

Edit: Peer reviewed je vrstniško pregledano, kar je dober prevod, čeprav se okrog mene še ni prijel. Ne vem če se spomniš, ampak imamo butast članek o gliserju in hidrogliserju, ki nima smisla (če imaš s tem le malo opravka), čeprav temelji na slovarskih definicijah. Po Covid paniki sem se za nekaj reči obrnil na ZRC SAZU (tako okrog nekaj gesel v slovarju kot o tem kar manjka v biografskih člankih, recimo okrog tega, kdo je s kom v sorodu) in so povedali, da delajo tako hitro in ves čas kot zmorejo, ampak več kot toliko ne morejo, in jim verjamem. Tako slovarje dopolnjujejo po najboljših močeh (in seveda ga kdaj tudi polomijo), ampak geslo hidrogliser je tam še vedno tako kot je bilo. V člankih o biografiji o Dolfetu Vogelniku (bil je med drugim rektor UL) ne vem, če so podatki, kdo so žena in hčere ter vnukinje in vnuk (o vsaj treh med njimi že obstajajo članki na WP, še ena si ga zasluži, pa obstoječih ne smem povezati?).

Tako se na to, kdaj bo kaj v ustrezni obliki objavljeno, ne morem opreti. Enako ne morem objaviti članka o Silvu Koprivi, profesorju latinščine na klasični gimnaziji v Ljubljani, čeprav sedanji latinisti občudujoče pokimajo, če povem, da sem pri njem maturiral iz latinščine. Takrat je bil svetovno znan, čez nekaj deset let, ko naš rod (generacija) pomre lahko da ne bo spomina za njim. In ne bi rad pustil zanamcem občutka, da njihovi predniki niso bili nič vredni, sploh pa ne, ne da bi sploh poskusil. End edit.

Zbrani viri v peskovniku ne bi smeli biti problem, in če bo potem objava odsvetovana, v wikivir, od tam pa ne vem če bo kdo objavil v čem vrstniško pregledanem. Marjan Tomki SI (pogovor) 21:40, 5. september 2023 (CEST)

Sem pripravljen pomagati ustvariti članek o Silvu Koprivi. Čestitam za izbrano temo na maturi! Jaz žalь v svojem času (verjetno kasnejšem od tvojega) v srednjih šolah nisem imel sreče imeti vsaj enega od dveh klasičnih jezikov. Tedaj je za latinščino na moji (klasični) gimnaziji bilo urejeno le kot izbirni predmet, ki so ga izbrali večinoma piznejši medicinci, ali pa še kak poznejši humanist. Ne poznam pa kakšnega svojega sodobnika naravoslovca. Sicer bi, z današnjega zornega kota, osebno raje videl drugi klasični jezik — klasično grščino. Gotovo bi pomagala pri dosedanjem delu na slwp. XJaM (pogovor) 13:18, 7. januar 2024 (CET)