Tisočletje Rusije

Tisočletje rusije
Domače ime Rusko: Тысячелетие России
Lega	Veliki Novgorod, Novgorodska oblast, Rusija
Koordinati	58°31′16.154″N 31°16′30.835″E
Višina	15,7 m
Zgrajeno	1862
Kraj svetovne dediščine UNESCO
Uradno ime: Zgodovinski spomeniki Novgoroda in njegove okolice
Tip	kultrni
Kriterij	ii, iv, vi
Razglasitev	1992 (16. zasedanje)
evid. št.	604
Regija	Vzhodna Evropa

Tisočletje Rusije

Spomenik Tisočletje Rusije (1862) s stolnico sv. Sofije v ozadju

Tisočletje Rusije (rusko Тысячелетие России, latinizirano: Tisjačeletije Rossii) je bronast spomenik v Novgorodskem kremlju. Postavljen je bil leta 1862 v počastitev Rurikovega prihoda v Novgorod. Dogodek se tradicionalno šteje za začetek zgodovine ruske državnosti.

Zgodovina

Natečaj za načrtovanje spomenika je bil razpisan leta 1859. Za zmagovalca sta bila razglašena arhitekt Viktor Hartmann in umetnik Mihail Mikešin. Mikešinov dizajn je zahteval veličastno, 15 metrov visoko vladarsko jabolko na podstavku v obliki zvona. Obkrožalo naj bi ga več nivojev skulptur ruskih monarhov, klerikov, generalov in umetnikov, dejavnih v različnih obdobjih ruske zgodovine.

Mikešin sam ni bil kipar, zato so 129 kipov za spomenik izdelali vodilni ruski kiparji tistega časa, vključno z njegovim prijateljem Ivanom Schroederjem in obetavnim mladim kiparjem Aleksandrom Opekušinom. Precej nepričakovano za tako uraden projekt so bili ruski carji in vojskovodje predstavljeni ob boku šestnajstih uglednih osebnosti ruske kulture: Mihaila Vasiljeviča Lomonosova, Aleksandra Sergejeviča Puškina, Mihail Jurjevič Lermontov, Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, Karla Brullova, Mihaila Glinke in drugih. Kar zadeva ruske vladarje, na spomeniku ni bilo Ivana Groznega zaradi njegove vloge pri opričninskem plenjenju in pokolu Novgoroda leta 1570. Poleg moskovskih knezov so na spomeniku predstavljeni tudi srednjeveški litovski dinasti, kot sta Gediminas in Vitautas Veliki, ki sta vladala vzhodnim Slovanom v današnji Belorusiji in Ukrajini.

Spomenik je bil do takrat najdražji spomenik v Rusiji. Stal je 400.000 rubljev, zbranih večinoma z javnimi prispevki. Da bi zagotovili ustrezen podstavek za ogromno skulpturo, so v Novgorod pripeljali šestnajst blokov sortavalskega granita, od katerih je vsak tehtal več kot 35 ton. Sam bronast spomenik tehta 100 ton.

Spominski kovanec, kovan v Sovjetski zvezi leta 1988

Ob slavnostnem odprtju spomenika so številni likovni kritiki menili, da je preobremenjen s figurami, zagovorniki pa so menili, da je kip usklajen s srednjeveškim okoljem Kremlja in da subtilno poudarja navpično usmeritev in veličino bližnje stolnice Svete Sofije iz 11. stoletja.

Med drugo svetovno vojno so Nemci spomenik razstavili in ga pripravili za prevoz v Nemčijo. Prevoz je preprečila Rdeča armada, ki je pravočasno osvobodila Novgorod. Spomenik je bil leta 1944 ponovno na ogled javnosti. V ZSSR je bil leta 1988 v spomin na spomenik izdan spominski kovanec za 5 rubljev. Tisočletnica Rusije je bila prvi državni in verski praznik, ki ga je sponzorirala država po prenehanju državne ateistične politike v zgodnjih 80. letih dvajsetega stoletja.

Zgornji nivo

Slika

Opis

Na vrhu kipa je angel, personifikacija pravoslavne cerkve, ki podpira križ in blagoslavlja klečečo žensko v ruski narodni noši, ki se naslanja na ščit z grbom in datumom "1862". Kipe je izdelal Ivan Schroeder. Križ je izdelal po risbi Viktorja Hartmanna. Skupina je nameščena na vrhu krogle, simbola monarhove moči, prekrite s križnim vzorcem. Okoli krogle je napis: "Tisočletnici ruske države, ki se je zgodila v uspešni vladavini cesarja Aleksandra II. leta 1862"

Srednji nivo

Slika	Ime	Ime v ruščini	Zgodovinsko leto	Opis
	Prihod varjagov v Rusijo	Призвание варягов на Русь	862	Kip prvega bojevnika, princa Rurika, s čelado in ščitom z napisom "leto 6370" (bizantinski koledar). Rurik nosi na ramenih krzno. Za njim je poganski slovanski bog Veles- Kip je obrnjen proti jugovzhodu proti Kijevu.
	Pokristjanjenje Kijevske Rusije	Крещение Руси	988	V sredini je mogoče najti kijevskega velikega kneza Vladimirja Velikega, ki dviga pravoslavni križ. Ob njem je ženska z otrokom, pripravljenim za krst. Slovani se odrečejo poganskega boga Peruna. Slovani razlastijo Perun. Kompozicija je obrnjena proti jugovzhodu.
	Začetek izgona Tatarov	Начало изгнания татар	1380	Dimitrij Donski, zmagovalec v bitki pri Kulikovu, drži v desni roki ruski buzdovan. Ob njegovih nogah leži Mamaj, poraženi vojskovodja Zlate Horde. Dmitrij Donski drži v levi roki zaplenjeni bunčuk, tatarski simbol moči. Kompozicija gleda proti vzhodu.
	Ustanovitev neodvisnega Ruskega carstva	Основание самодержавного царства Русского	1491	Ivan Veliki v opravi bizantinskih cesarjev z Monomahovo kapo. V rokah drži žezlo in vladarsko jabolko. Pred njim kleči Tatar, ob njem pa ležita Litovec, ki predstavlja Veliko litovsko kneževino, in vitez z zlomljenim mečem, ki predstavlja Tevtonski viteški red. Kmpozicija je obrnjena proti severovzhodu. in Trvtonski
	Ustoličenje dinastije Romanov	Начало династии Романовых	1613	Mladi ruski car Mihael se po končanem obdobju težav povzpne na ruski prestol. Knez Dimitrij Požarski, ki predstavlja plemstvo, ga ščiti s svojim mečem, medtem ko mu Kuzma Minin, ki predstavlja ljudstvo, ponuja Monomahovo kapo in žezlo. V ozadju je figura sibirskega kozaka, ki simbolizira prihajajočo kolonizacijo Sibirije.
	Ustanovitev Ruskega imperija	Образование Российской империи	1721	Petra Velikega z lovorovim vencem in žezlom v desni roki podpira angel, ki mu kaže pot proti severozahodu, kjer bo ustanovil mesto Sankt Peterburg. Ob Petrovih nogah je poraženi Šved, ki poskuša zaščititi svojo raztrgano zastavo. Prizor simbolizira rusko zmago v veliki severni vojni. Kompozicija je obrnjena proti severozahodu.

Spodnji nivo

Razsvetljenci:		DRžavniki:		Vojskovodje in heroji:		Pisatelji in umetniki:
	Sveti Ciril in Metod, misijonarja med Slovani		Jaroslav Modri, veliki kijevski knez		Svjatoslav I. Kijevski, veliki kijevski knez		Mihail Vasiljevič Lomonosov, polihistor
	Olga Kijevska, velika kijevska kneginja		Vladimir Monomah, veliki kijevski knez		Mstislav Mstislavič, knez Novgoroda in Galicije		Denis Fonvizin, dramaturg
	Vladimir Veliki, veliki kijevski knez		Gediminas, veliki litovski knez		Danilo Galicijski, knez Galicije		Aleksander Kokorinov, arhitekt
	Abraham Rostovski, škof Rostova		Algirdas, veliki litovski knez		Daumantas Pskovski, knez Pskova		Gavrila Deržavin, pesnik in državnik
	Anton Kijevski, ustanovitelj Kijevsko-Pečerske lavre		Vtautas, veliki litovski knez		Aleksander Nevski, veliki knez Vladimiro-Suzdala		Fjodor Volkov, igralec
	Teodozij Kijevski, menih		Ivan Veliki, veliki moskovski knez		Mihael Tverski, knez Tverske kneževine		Nikolaj Karamzin, dramaturg in zgodovinar
	Kukša Kijevski, menih		Silvester, klerik in državnik		Dimitrij Donski, veliki moskovski knez		Ivan Andrejevič Krilov, pesnik basni
	Nestor Letopisec, letopisec ruske zgodovine		Anastazija Romanovna, prva žena Ivana Groznega		Kęstutis, veliki litovski knez		Vasilij Žukovski, pesnik in prevajalec
	Ciril Belozerski, ustanovitelj Cirilo-Belozerskega samostana		Aleksej Adašev, najboljši prijatelj in svetovalec Ivana Groznega		Daniil Holmski, general		Nikolaj Gnedič, pesnik in prevajalec
	Štefan Permski, škof in misijonar		Hermogen, moskovski patriarh		Mihail Vorotinski, feldmaršal		Aleksander Gribojedov, pisatelj in diplomat
	Aleksej, kijevski in moskovski metropolit		Mihael Romanov, prvi car iz dinastije Romanov		Danil Šečenja, vojskovodja		Mihail Jurjevič Lermontov, pesnik in pisatelj
	Sergij Radoneški, duhovni vodja		Filaret, moskovski patriarh		Marfa Borecka, [[Posadnik|posadnica Novgoroda		Aleksander Sergejevič Puškin, pesnik in pisatelj
	Peter Mogila, kijevski metropolit		Afanasij Ordin-Naščokin, diplomat		Jermak Timofejevič, kozaški vojskovodja		Nikolaj Vasiljevič Gogolj, pisatelj
	Zosima Solovki, ustanovitelj Soloveckega samostana		Artamon Matvejev, državnik in diplomat		Mihail Skopin-Šujski, vojskovodja		Mihail Glinka, skladatelj
	Maksimus Grk, pisatelj in učenjak		Aleksej, car		Dimitrij Požarski, princ		Karl Brjulov, slikar
	Sabatij, ustanovitelj Soloveckega samostana		Peter Veliki, car in prvi imperator		Kuzma Minin, organizator ljudske vojske		Dimitrij Stepanovič Bortnjanski, skladatelj
	Ivan Moskovski, moskovski metropolit		Jakov Dolgorukov, svetovalec Petra Velikega		Abraham Palicin, menih in pisatelj
	Makarij, moskovski metropolit		Ivan Beckoj, državnik in reformator		Bogdan Hmelnicki, hetman Zaporoških kozakov
	Varsonofij, Tverski nadškof		Katarina Velika, carica		Ivan Susanin, ljudski junak
	Gurij, Kazanski nadškof		Aleksander Bezborodko, državnik in diplomat		Boris Petrovič Šeremetev, feldmaršal in diplomat
	Konstantin Vasil Ostrožski, knez in vojvoda Kijeva		Grigorij Potemkin, državnik in diplomat		Mihail Mihajlovič Golicin, feldmaršal
	Nikon, moskovski patriarh		Viktor Kočubej, državnik in diplomat		Pjotr Saltikov, feldmaršal
	Fjodor Rtiščev, filantrop		Aleksander I., car		Burkhard Krištof von Münnich, feldmaršal
	Dimitrij Rostovski, klerik in skladatelj		Mihail Speranski, državnik		Aleksej Grigorjevič Orlov, general
	Tihon Zadonski, nadškof Ladoge in Voroneža		Mihail Semjonovič Voroncov, feldmaršal		Pjotr Rumjancev, feldmaršal
	Mitrofan, nadškof Voroneža		Nikolaj I., car		Aleksander Vasiljevič Suvorov, generalisimo
	Georgij Konisski, nadškof Belorusije			Michael Barclay de Tolly, feldmaršal
	Feofan Prokopovič, nadškof Novgoroda in državnik			Mihail Ilarionovič Kutuzov, feldmaršal
	Platon Levšin, moskovski metropolit			Dmitrij Senjavin, admiral
	Inocent, nadškof			Matvej Ivanovič Platov, general
			Peter Ivanovič Bagration, general
			Karl Diebitsch-Zabalkanski, feldmaršal
			Ivan Fjodorovič Paskevič, feldmaršal
			Mihail Lazarev, admiral
			Vladimir Aleksejevič Kornilov, viceadmiral
			Pavel Nahimov, admiral

Galerija

• 
  Razsvetljenci
• 
  Državniki
• 
  Vojaki
• 
  Umetniki