Nova Štifta, Gornji Grad
Nova Štifta | |
|---|---|
 Zaselek Šmiklavž | |
  Nova Štifta Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°16′45.6″N 14°46′34.66″E / 46.279333°N 14.7762944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Savinjska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Gornji Grad |
| Površina | |
| • Skupno | 34,06 km2 |
| Nadm. višina | 476 m |
| Prebivalstvo (2025)[2] | |
| • Skupno | 585 |
| • Gostota | 17 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 3342 Gornji Grad |
Nova Štifta je naselje v Občini Gornji Grad. Ustanovljeno je bilo leta 2005 iz dela ozemlja naselja Dol (Zgornji Dol) ter pred tem samostojnih naselij Tirosek in Šmiklavž,[3] vključuje pa še zaselke Zlato polje, Mušja vas, Citrovka, medtem ko ostali zaselki nosijo tradicionalna hišna imena. Leta 2015 je imelo 627 prebivalcev, 10 let kasneje pa le še 585.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Župnijska cerkev sv. Marije leži na nekdaj imenovanem Metuljskem griču, ki je bil sredi 16. stoletja še poraščen z gozdom. Prvotno cerkev so zgradili leta 1558 ali 15559 na mestu, kjer so se prikazovali iz zemlje skrivnostni plamenčki. Nazivali so jo kot "Nova Štifta". Ko jo je leta 1850 skupaj z župniščem uničil požar, so 1854 zgradili sedajo cerkev v renesančnem slogu. Pred požarom so rešili le sliko Matere Božje. Cerkev je leta 1854 posvetil lavantinski škof Anton Martin Slomšek. S slikami jo je okrasil Fantoni leta 1856. Oltarno sliko je naslikal Ljubljančan P. Künl. Cerkev je od samega obstoja pa do danes zelo znana in obiskana božja pot. Prvotno je bila podružnica gornjegrajske prafare, od leta 1772 je imela tudi stalnega duhovnika. V jožefinski dobi (1777) je bil ustanovljen vikariat, ki so ga pozneje povzdignili v samostojno župnijo.[4]
Nemci so med drugo svetovno vojno požgali najvišjo kmetijo Vrbočnik (890 m), ki je bila kasneje obnovljena. V Mačkinem Kotu na hiši Lešnikove kmetije je spominska plošča, ki prikazuje, da je bila tu leta 1944 partizanska Pohorska tiskarna. Ob glavni cesti pri zadružnem domu je grobišče s spomenikom 36 padlim borcem NOV 1941-1945 in posebej trem decembra 1944 padlim borcem XIV. udarne divizije.[5]
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]| Leto | 1880 | 1890 | 1900 |
|---|---|---|---|
| Št. hiš | 150 | 129 | 154 |
| Št. moških | 450 | 445 | 438 |
| Št. žensk | 478 | 457 | 459 |
| Skupaj | 928 | 902 | 897 |
| Št. katoličanov | 928 | 902 | 897 |
Število hiš in prebivalcev Nove Štifte je od leta 1880 do leta 1890 upadalo; po letu 1900 do danes se je število prebivalstva v naselju povečevalo. Prebivalstvo je v celoti katoliške veroizpovedi.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Največja naselja po površini«. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2016. Pridobljeno 24. marca 2016.
- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Nova Štifta«. Stat.si: krajevna imena. Statistični urad Republike Slovenije. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2016. Pridobljeno 15. marca 2016.
- ↑ Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. 1937. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.
- ↑ Krajevni leksikon Slovenije: repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije (3 zv.). Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1976, str. 241.
- ↑ Specialni krajevni repertorij avstrijskih dežel. Specialni krajevni repertorij za Štajersko 4. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, 1918.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
