Sveti Just, Trst

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Grič Svetega Justa je zgodovinsko središče mesta Trst. Na njem so že v 1. stoletju Rimljani sezidali veliko civilno baziliko, kar daje sklepati, da se je ob njegovem vznožju, na obali, že takrat razvijalo večje naselje. V štirinajstem in petnajstem stoletju je bil na griču sezidan grad in mesto je bilo obzidano. Ker je obzidje zajemalo v glavnem samo ta grič in del obale ob njegovem vznožju, se srednjeveški Trst istoveti z gričem Svetega Justa.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejša izkopanina na griču Svetega Justa so ostanki propileja iz prvega stoletja. Razločno se vidijo skozi rešetko v zvoniku današnje katedrale. Propilej (grški monumentalni portal) je bil postavljen na vrhu glavne ceste (današnja Via Cattedrale), ki je iz obale vodila na grič, vendar ni znano, kaj se je za njim nahajalo. Propilej je meril 17,20 metrov v širino in 5,28 v globino. Stebri, ki jih danes vidimo v zvoniku, so njegov levi sprednji kot. Ostanki desnega kota in vmesnega stopnišča so pod današnjo cerkvijo in jih lahko dosežemo iz muzeja Orto Lapidario. Baje je to edini ohranjeni propilej rimske kulture v Evropi.

Grad in katedrala[uredi | uredi kodo]

Dve zgradbi, ki stojita na tem območju, predstavljata veliko znamenitost in sta izjemnega kulturno-zgodovinskega pomena za mesto in širšo okolico:

Spomeniški park[uredi | uredi kodo]

Eno najvažnejših del, ki so bila v Trstu izvršena v času fašizma, je zanesljivo ureditev spomeniškega parka na griču Svetega Justa. Najprej je bila speljana široka razgledna cesta, ki se počasi vzpenja okoli griča proti vrhu do katedrale ('Via Capitolina'). Vse pobočje griča od gradu do ceste je posvečeno spominu »padlih v vseh vojnah«. Med travo so postavljeni večji kraški kamni z napisi imen znanih in neznanih borcev. Na vrhu samem je postavljen monumentalen kip, ki ga je izdelal v dvajsetih letih Attilio Selva in ki je posvečen padlim tržaškim prostovoljcem iz prve svetovne vojne.

Na drugi strani griča se park zaključi z visokim vodometom, ki je bil ob Mussolinijevem obisku leta 1938 postavljen na vrhu dolgega stopnišča do trga Goldoni. Stopnišče se vzpenja na dveh straneh posebnega parka, kjer barve rastlin in cvetov rišejo tržaški grb, helebardo, kar se iz trga Goldoni jasno razloči. Prvotno je bil vodomet osvetljen z belo-rdeče-zelenimi lučmi, ki pa že davno niso več uporabne. Sicer je bilo v prvotnem načrtu tudi predvideno, da se vodomet poruši takoj po Mussolinijevem obisku, pa še vedno stoji.