Stefanovo število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Stefanovo števílo [štéfanovo ~] (označbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna količina, določena kot razmerje med otipljivo toploto in specifično latentno toploto:

kjer je specifična toplota pri stalnem tlaku, temperaturna razlika med fazama, pa specifična latentna toplota pri taljenju. Število je uporabno pri analizi Stefanove naloge. Izhaja iz računov Jožefa Stefana o hitrosti faznega prehoda vode v led na polarnih ledenih kapah iz leta 1889.[1] Pojem Stefanovega števila na ta način je uvedel G. S. H. Lock kot spremenljivko pri asimptotični, približni rešitvi problema premične meje.[2][3][4]

Stefanovo število so najprej zapisali tudi v obliki kot razmerje med gostoto izsevanega energijskega toka (po Stefan-Boltzmannovem zakonu) in gostoto toplotnega toka pri prevajanju toplote v stacionarnem stanju:[4]

kjer je Stefanova konstanta, temperatura segretega telesa, karakteristična debelina plasti, toplotna prevodnost plasti, na drugi mejni plasti pa se vzame temperaturo enako 0, in je .[4]

Stefanovo število se imenuje tudi Starkovo število (označba Sk) po Johannesu Starku.

Zgledi[uredi | uredi kodo]

Za taljenje ledu pri standardni temperaturi je na primer:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]