Stefanova konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in )) [štéfan-bólcmanova ~] je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu. Njena vrednost in relativna merilna negotovost sta:

σ = 5,670 373(21) · 10-8 J s-1 m-2 K-4;

Stefanovo konstanto se lahko izrazi z Boltzmannovo konstanto :

kjer je:

Konstanta nosi ime po slovenskem fiziku Jožefu Stefanu.

Priporočena vrednost odbora CODATA je izračunana iz izmerjene vrednosti splošne plinske konstante:

kjer je:

Sorodna konstanta je sevalna konstanta[1], sorazmerna s Stefanovo:

V Planckovem sistemu enot () je vrednost Stefanove konstante enaka:

Konstanta σ, ki izhaja iz Stefanovih meritev, se lahko zapiše z današnjimi enotami:

[2]

Stefanova meritev je bila dokaj točna in za 10,8 % premajhna od današnje izmerjene vrednosti.

Konstanta je vsebovana v obeh različicah Stefan-Boltzmanovega zakona, tako po Stefanovi poti, dobljeni po eksperimentalni poti, in Boltzmannovi termodinamski izpeljavi. Obe poti spadata v klasično fiziko. Teoretična izpeljava konstante pa zahteva kvantno mehaniko in izpeljavo iz Planckovega zakona.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Radiation Constant" (angleščina).
  2. Crepeau.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]