Stanislav Žitko

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stanislav Žitko
Rojstvo19. oktober 1896({{padleft:1896|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})
Trst
Smrt2. januar 1970({{padleft:1970|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:2|2|0}}) (73 let)
Ljubljana
NarodnostZastava Slovenije slovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Poklicodvetnik, sodnik, pravnik, častnik
Poznan pokulturni delavec
StaršiJakob Žitko
Marija Klobčič
SorodnikiAlojzij Žitko (brat)
Vladimir Žitko (brat)

Stanislav Žitko, slovenski pravnik in kulturni delavec, * 19. oktober 1896, Trst, † 2. januar 1970, Ljubljana.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V Gorici je leta 1915 končal klasično gimnazijo. Pravo je študiral na Dunaju in Zagrebu, kjer je oktobra 1928 tudi doktoriral. Kot pravnik je služboval pri okrajnem glavarstvu v Krškem (1920), pri pravnem ravnateljstvu Južne železnice v Ljubljani (1921), bil sodnik v Brežicah (1922) in Ljubljani (1923). Leta 1927 je opravil odvetniški izpit. V letih 1924−1932 je bil sodelavec v odvetniški pisarni Marka Natlačna. Od 1932-1945 je bil samostojni odvetnik v Ljubljani. Bil je tudi predsednik Zveze fantovskih odsekov.[1] Maja 1945 je odšel preko Koroške v Italijo. Tu je bil predsednik taboriščnega odbora v slovenskem begunskem taborišču Servigliano. Ker je na slovenskih šolah po vojni v Trstu manjkalo slovenskih učiteljev je do ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja poučeval angleščino na nižji sredni šoli (sedaj šola Ivana Cankarja) in Industrijski sredni šoli (sedaj šola Frana Erjavca). Ker ni imel italijanskega državljanstva se je po ukinitvi Cone A vrnil v Ljubljano.

Že kot kadet in častnik se je udeležil 1. svetovne vojne (1915-1918) in z generalom Rudolfom Maistrom bojev za severno mejo. Leta 1927 je postal predsednik Orlovske organizacije in jo vodil do ukinitve 5. decembra 1929. Žitko je bil odbornik raznih verskih, kulturnih, gospodarskih in mladinskih organizacij. [2]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
  2. Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]