Spolno nasilje med rusko invazijo na Ukrajino (2022)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Spolno nasilje v ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 so zagrešile ruske oborožene sile.[1][2]

Predhodniki[uredi | uredi kodo]

Spolno nasilje, povezano z vojaškim spopadom z Rusijo in z proruskimi oboroženimi skupinami, se je v Ukrajini dogajalo tudi pred invazijo leta 2022. Leta 2017 je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) objavil poročilo o spolnem nasilju med prvimi tremi leti rusko-ukrajinske vojne, v katerem je bil predstavljen vzorec 31 emblematičnih primerov.[3] Poročilo je dokumentiralo, da se je večina primerov zgodila v kontekstu odvzema prostosti, pogosto povezanega z mučenjem in slabim ravnanjem, predvsem z namenom kaznovanja, mučenja ali izsiljevanja priznanja.[3] Poročilo je pokazalo, da so spolno nasilje zagrešile vse v konflikt vpletene strani, da se o njem pogostokrat premalo poroča ter je bilo redko preganjano in kaznovano; poročanja medijev o primerih množičnih posilstev na območju konflikta pa poročilo ni potrdilo.[3] Poročilo je zaključilo, da ni razlogov za domnevo, da so ukrajinske oborožene sile ali ruske in proruske oborožene sile uporabile spolno nasilje kot vojno orožje.[3]

Glede na nabor podatkov o Spolnem nasilju v oboroženih spopadih so o spolnem nasilju s strani ruskih sil poročali v treh od sedmih let spopadov od leta 2014 v vzhodni Ukrajini.[4]

Marca 2020 je misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) dokumentirala uporabo pretepov in električnih šokov v predelu genitalij, posilstva, grožnje posilstva, prisilne golote in groženj posilstva družinskim članom s strani sil pod vodstvom Rusije kot sredstva mučenja in kaznovanja.[5][6]

Dejavniki tveganja[uredi | uredi kodo]

V svojem poročilu, ki zajema začetno obdobje ruske invazije na Ukrajino leta 2022, od 24. februarja do 26. marca 2022, je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) naštel štiri vrste tveganj spolnega nasilja ter trgovine z ljudmi. Naštel je povečano vojaško prisotnost in dejavnosti na civilnih območjih, uničenje domov in infrastrukture, notranje razseljevanje ter veliko število begunk, ki zapuščajo Ukrajino.[7] OHCHR je navedel, da prijave Nacionalni dežurni liniji za preprečevanje nasilja v družini, trgovine z ljudmi in diskriminacije na podlagi spola[8][9] kažejo na visoko tveganje spolnega nasilja in da je premajhno prijavljanje verjetno posledica več dejavnikov.[7]

Posilstvo s strani pripadnikov ruskih oboroženih sil[uredi | uredi kodo]

Celotna lestvica[uredi | uredi kodo]

Ukrajinska poslanka Vrhovne rade Marija Mezentseva je izjavila, da je bilo »veliko več žrtev« spolnih napadov kot jih je bilo preiskanih v prvem primeru v rajonu Brovarij, ki ga je preiskala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. Mezentseva je izjavila, da bodo dokazi postali javni, ko bodo žrtve pripravljene govoriti.[1] Ukrajinska odvetnica Katerina Busol je tudi izjavila, da spolni napadi med invazijo niso bili posamezni in so bili veliko bolj razširjeni kot pa primer, ki ga je izpostavila Venediktova. Omenila je poročila o »skupinskih posilstvih, posilstvih pred otroki in spolnem nasilju po umoru družinskih članov.« Busolova je izjavila, da je večina primerov žrtev žensk in z rusko okupiranih območij Ukrajine.[1] Humans Right Watch (HRW) je potrdil prejetje treh poročil o posilstvu, razen posilstev 13. in 14. marca, ki jih do takrat še ni dovolj preveril.[2] Ukrajinski prostovoljec, ki pomaga ukrajinskim beguncem v Varšavi, je konec marca 2022 za The Quint izjavil, da so bila posilstva in spolni napadi na ukrajinske ženske s strani ruskih vojakov med invazijo premalokrat prijavljena.[10]

Članica vrhovne rade Lesija Vasilenko je v intervjuju, objavljenem 17. marca, izjavila, da so bile starejše ženske, ki niso mogle pobegniti z rusko okupiranih območij, večinoma posiljene in usmrčene ali pa so naredile samomor. Navedla je, da so bili ti primeri premalokrat prijavljeni, ker družine niso imele »moči ali zmožnosti«, da bi o primerih pričale.[11][navedi vir]

3. aprila je organizacija La Strada Ukraine, ki vodi odprto telefonsko linijo za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, spolnih napadov in nasilja v družini, izjavila, da se posilstva v mirnem času premalo poročajo in so stigmatizirana ter da so lahko organizaciji znani primeri le »vrh ledene gore«.[12]

Strokovnjaki Združenih narodov so 23. septembra 2022 v poročilu preiskave potrdili večje število posilstev med okupacijo v Kijevske, Černigovske, sumske in Harkovske oblasti. Potrjeni so bili primeri posilstev in mučenja otrok ter siljenja sorodnikov gledati posilstva. Starost potrjenih žrtev posilstev je bila med 4 in 82 let.[13]

Odmevni primeri[uredi | uredi kodo]

Konec marca je generalna tožilka Venediktova začela preiskavo trditve, da so ruski vojaki ustrelili moškega in nato posilili njegovo ženo. The Times je 28. marca objavil intervju z žensko. Povedala je, da je iz majhne vasi v Brovarijski oblasti. Po njenem pripovedovanju so vojaki prišli v hišo, ustrelili psa, ustrelili moža in rekli: »Nimaš več moža. Ustrelil sem ga s to pištolo. Bil je fašist.«[14] Na ženino glavo sta prislonila pištolo in jo izmenično posilila, medtem ko je njen sin jokal v kurilnici hiše. Moška sta si vzela 20-minutni odmor, izvedla drugi krog posilstva in kasneje še tretji, do takrat pa sta bila »tako pijana, da sta komaj stala«. Žena je pobegnila s sinom in pričala policiji ter na spletnih profilih družbenih omrežij identificirala enega od svojih domnevnih posiljevalcev.[15]

Meduza je objavila poglobljeno poročilo o istem (in še enem) posilstvu v Bogdanovki in dogajanju okrog dogodka.[16] Ruski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je obtožbe označil za laži.[1] Venediktova je potrdila izdajo aretacijskega naloga za ruskega vojaka na podlagi suma kršitve zakonov in pravic vojne.[17][1] OHCHR je obtožbo preveril in junija 2022 primer opisal v svojem poročilu o človekovih pravicah v Ukrajini med rusko invazijo.[14]

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je 13. marca poročala o pretepu in posilstvu 31-letne ženske v Mali Rohani v tedaj rusko okupirani Harkovski oblasti. Okrog polnoči 13. marca je ruski vojak vstopil v šolo, kjer se je ženska zatekla s svojo družino in drugimi vaščani. Vojak je z orožjem prisilil žensko k slačenju. Streljal je v strop in posilil žensko. Vojak je ženi grozil z nožem, jo ponovno posilil, ji z nožem prerezal vrat, lice in lase, jo udarjal po obrazu in jo klofutal. Okoli 7. ure zjutraj 14. marca je vojak žensko izpustil in zapustil stavbo. Ženska in njena družina so peš odšli v Harkov in prejeli zdravniško pomoč.[2]

12. aprila 2022 je BBC News intervjuval 50-letno žensko iz vasi 70 km zahodno od Kijeva, ki je rekla, da jo je z uporabo orožja posilil proruski Čečen. Isti vojak je po besedah sosedov posilil in ubil 40-letno žensko, ki je zapustila, kar BBC News opisuje kot »gnusno prizorišče zločina«. Policija je izkopala truplo 40-letnice dan po obisku BBC News. Šef policije Kijevske oblasti Andrij Nebitov je izjavil, da policija preiskuje primer z 9. marca, ko so ruski vojaki ustrelili moškega, dva sta večkrat posilila njegovo ženo, nato pa so vojaki zažgali hišo in postrelili družinske pse. Policija je truplo moškega izkopala.[18]

New York Times je opisal žensko, ki so jo »preden so jo usmrtili, zadrževali zaklenjeno v kleti za krompir kot spolno sužnjo, golo, le v krznenem plašču«, ki so jo našli po osvoboditvi Kijevske regije konec marca 2022.[19] Župan Buče Anatolij Fedoruk je izjavil, da se je med pokolom v Buči zgodilo najmanj 25 posilstev.[20]

Spolno nasilje s strani pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil[uredi | uredi kodo]

V poročilu OHCHR z dne 26. marca 2022 je misija ZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini (HRMMU) poročala o primerih, ko so ukrajinske teritorialne obrambne sile izvajale zlorabe »pritrjevanja delno ali v celoti slečenih posameznikov na električne drogove ali drevesa, jih pretepali, tudi s palicami, jih poškropili z barvo ali označili njihova telesa in oblačila z 'ropar'.« OHCHR je izjavil, da bi lahko »privezovanje delno ali popolnoma slečenih oseb na drogove ali drevesa in njihovo pretepanje v javnosti pomenilo spolno nasilje.«[7]

Glede na poročilo OHCHR, objavljeno 26. marca 2022 je bil HRMMU seznanjen z eno obtožbo o grožnji s spolnim nasiljem s strani ukrajinskih oboroženih sil med invazijo na Ukrajino, v kateri so »ujetemu pripadniku ruske vojske pred kamero grozili s kastracijo«.[21][7]

Spolno nasilje med begunsko krizo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Ukrajinska begunska kriza (2022).

Obstajata vsaj dva ločena primera izkoriščenih begunk in otrok, ko so ti bežali pred nasiljem v Ukrajini. Na Poljskem so sredi marca aretirali moškega zaradi domnevnega posilstva 19-letne begunke, ki naj bi iskala zatočišče in pomoč pri moškem, dva moška pa naj bi napadla ukrajinskega najstniškega begunca, ki je bival v nemških namestitvah za begunce.[22] Pred uvedbo begunske stanovanjske sheme vlade Združenega kraljestva je ženska prijavila moškega, ki jo je poskušal imeti pri sebi in ji obljubil brezplačno nastanitev, hrano, stroške in mesečno nadomestilo v zameno za spolne odnose. Ženska naj bi moškega poskušala odvrniti, ta pa se je ustavil šele, ko mu je povedala, da potuje z mamo.[23]

Kmalu po invaziji na Ukrajino so številna pornografska mesta, kot je PornHub, objavila številne videoposnetke, ki so bili povezani s ključnikom #Ukrajina, nekatere pa bi lahko razumeli kot spolno nasilje ali monetizacijo nasilja in vojne. Povečanje zanimanja za te videoposnetke je sprožilo zaskrbljenost, da bodo begunke postale žrtve trgovine z ljudmi in da bodo na koncu sodelovale v podobnih videoposnetkih.[24]

Pomanjkanje lahko dostopnih kontracepcijskih sredstev za žrtve posilstva med rusko invazijo na Ukrajino zaradi poljskih zakonov proti splavu na Poljskem omejuje dostop do splava za žrtve posilstva. Zdravniki in prostovoljci na ukrajinsko-poljski meji so navkljub nevarnosti zapora na skrivaj pomagali žrtvam posilstva pridobiti nujno kontracepcijo.[25][26][27]

Trditve o nameri[uredi | uredi kodo]

Po osvoboditvi Kijevske oblasti konec marca in poročilih o skupinskih posilstvih, spolnih napadih z uporabo orožja in posilstvih pred otroki je The Guardian zatrdil, da se Ukrajinke soočajo s posilstvom kot vojnim orožjem.[12] Ljudmila Denisova, varuhinja človekovih pravic v Ukrajini, je tudi špekulirala o uporabi spolnega nasilja kot vojnega orožja s strani ruskih sil.[19] Sredi aprila 2022 je odvetnica Julija Anosova iz La Strade izjavila, da na podlagi skupnega števila primerov in pogostosti spolnega nasilja nad več žrtvami »domneva, da je posilstvo [med invazijo postalo] vojno orožje.«[28]

Zunanji ministrici Kanade in Združenega kraljestva Mélanie Joly in Liz Truss sta konec aprila 2022 izjavili, da je bilo spolno nasilje v invaziji ruskih sil uporabljeno kot vojno orožje. Posilstvo je kot vojno orožje opisano kot »sistematično orožje za izvajanje nadzora in izvajanja moči nad ženskami, [...] v konfliktu je enako uničujoče kot kemično orožje ali mine, ki sta obe prepovedani z mednarodnimi konvencijami, vendar ju je treba obravnavati ravno tako resno.«[29][30]

Odposlanka Združenih narodov Pramila Pratten je rusko uporabo posilstev opisala kot »vojaško taktiko« in »namerno taktiko za dehumanizacijo žrtev«.[31]

Protesti[uredi | uredi kodo]

Ženske so protestirale pred ruskimi veleposlaništvi proti posilstvu ruskih vojakov med invazijo. Ženske so protestirale z vrečami na glavi, rokami zvezanimi na hrbtu in golimi nogami, prekritimi z rdečo tekočino, ki je simbolizirala kri, štiri ženske so 16. aprila protestirale v Dublinu na Irskem,[32] 80 žensk pa je protestiralo na isti dan v Vilni v Litvi.[33] 20. aprila je podobno protestiralo 130 žensk potekal pred ruskim veleposlaništvom v Rigi v Latviji,[34] drugega pa je organiziralo ducat žensk pred ruskim konzulatom v Gdansku na Poljskem.[35]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Engelbrecht, Cora (29. marec 2022). »Reports of sexual violence involving Russian soldiers are multiplying, Ukrainian officials say«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 29. marca 2022. Pridobljeno 17. aprila 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »Ukraine: Apparent War Crimes in Russia-Controlled Areas«. Human Rights Watch. 3. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 3. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 Conflict-Related Sexual Violence in Ukraine 14 March 2014 to 31 January 2017 (PDF) (poročilo). OHCHR. 16. februar 2017. para 7.
  4. ↑ Hallsdóttir, Esther (24. marec 2022). »Are Russian troops using sexual violence as a weapon? Here's what we know«. The Washington Post. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 11. aprila 2022.
  5. ↑ »OHCHR | Report on the human rights situation in Ukraine from 16 November 2019 to 15 February 2020«. OHCHR (v angleščini). Pridobljeno 13. julija 2022.
  6. ↑ US Department of State (2021). »2020 Country Reports on Human Rights Practices: Ukraine«. United States Department of State (v ameriški angleščini). Pridobljeno 11. aprila 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 »Update on the human rights situation in Ukraine – Reporting period: 24 February – 26 March« (PDF). UN Human Rights Monitoring Mission in Ukraine. 26. marec 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 1. aprila 2022. Pridobljeno 17. aprila 2022.
  8. ↑ »First free national anti-trafficking hotline in Ukraine to start today«. Organization for Security and Co-operation in Europe. 18. november 2002. Arhivirano iz spletišča dne 19. februarja 2020. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  9. ↑ »La Strada Ukraine«. La Strada International Association. 2021. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2022. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  10. ↑ Parent, Deepa (29. marec 2022). »Trauma of Ukraine's Women Refugees: Rape, Trafficking & Poland's Sexist Laws«. The Quint. Arhivirano iz spletišča dne 8. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  11. ↑ Trew, Bel (17. marec 2022). »Ukrainian MPs detail 'medieval' tactics and sexual violence of Vladimir Putin's army«. The Independent. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  12. ↑ 12,0 12,1 McKernan, Bethan (4. april 2022). »Rape as a weapon: huge scale of sexual violence inflicted in Ukraine emerges«. The Guardian. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  13. ↑ »Russian troops raped and tortured children in Ukraine, U.N. panel says«. NBC News (v angleščini). 23. september 2022. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  14. ↑ 14,0 14,1 The situation of human rights in Ukraine in the context of the armed attack by the Russian Federation, 24 February to 15 May 2022 (poročilo). OHCHR. 29. junij 2022. Pridobljeno 11. julija 2022.
  15. ↑ Philp, Catherine (28. marec 2022). »'One soldier raped me, then the other, as my son cried'«. The Times. Arhivirano iz spletišča dne 28. marca 2022. Pridobljeno 17. aprila 2022.
  16. ↑ »'I can do whatever I want to you' Russian soldiers raped and murdered Ukrainian civilians in the village of Bogdanivka«. Meduza. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  17. ↑ Porter, Tom. »Ukraine charges Russian soldier with raping a woman and murdering her husband, the first rape trial from the invasion«. Business Insider (v ameriški angleščini). Pridobljeno 16. julija 2022.
  18. ↑ Limaye, Yogita (12. april 2022). »Ukraine conflict: 'Russian soldiers raped me and killed my husband'«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 16. aprila 2022. Pridobljeno 16. aprila 2022.
  19. ↑ 19,0 19,1 Gall, Carlotta; Berehulak, Daniel (11. april 2022). »'They shot my son. I was next to him. It would be better if it had been me.' – Bucha's Month of Terror«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  20. ↑ Peuchot, Emmanuel (13. april 2022). »Biden Accuses Putin of Ukraine Genocide as Humanitarian Corridors Paused«. The Moscow Times. Arhivirano iz spletišča dne 17. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  21. ↑ »UN finds 'credible allegations' of torture by Ukraine soldiers against Russian invaders«. National Post. 10. maj 2022.
  22. ↑ Reis, Chen (28. marec 2022). »Ukrainian female refugees are fleeing a war, but in some cases more violence awaits them where they find shelter«. The Conversation (v angleščini). Pridobljeno 18. aprila 2022.
  23. ↑ Bradley, Jane (1. april 2022). »Ukraine-Russia: Homes for Ukraine scheme exploited by men offering shelter in return for sex, Scots charity warns«. The Scotsman. Arhivirano iz spletišča dne 19. aprila 2022. Pridobljeno 19. aprila 2022.
  24. ↑ Divya, Kishore (4. april 2022). »Porn sites slammed for 'monetizing' Ukraine-Russia war with sickening WAR PORN«. meaww.com (v angleščini). Pridobljeno 18. aprila 2022.
  25. ↑ Adams, Patrick (17. maj 2022). »Why Poland's restrictive abortion laws could be problematic for Ukrainian refugees«. NPR.
  26. ↑ »Ukrainian refugees reignite abortion debate in Poland«.
  27. ↑ »Ukrainians face rape, trafficking risk while those in Poland cannot access abortion«. 27. april 2022.
  28. ↑ Myroniuk, Anna (20. april 2022). »'Hide the girls': How Russian soldiers rape and torture Ukrainians«. Kyiv Independent. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  29. ↑ Paas-Lang, Christian (24. april 2022). »Foreign minister decries sexual violence in Ukraine; top commander highlights information warfare«. CBC. Arhivirano iz spletišča dne 24. aprila 2022. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  30. ↑ Joly, Mélanie; Truss, Liz (21. april 2022). »Sexual violence as a weapon of war in Ukraine – the world is watching«. Toronto Star. Arhivirano iz spletišča dne 22. aprila 2022. Pridobljeno 24. aprila 2022.
  31. ↑ »Rape used in Ukraine as a Russian 'military strategy:' UN«. France 24 (v angleščini). 14. oktober 2022. Pridobljeno 22. februarja 2024.
  32. ↑ Griffin, Niamg (17. april 2022). »'Rape is a weapon of war': Women protest outside Russian embassy in Dublin«. Irish Examiner. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  33. ↑ Balčiūnaitė, Sniegė (19. april 2022). »Protest outside Russian embassy in Vilnius draws attention to Ukrainian rape victims«. LRT. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  34. ↑ »Protest against the rape of Ukrainian women by russian army took place near russian embassy in Riga«. Rubryka (uk; be-tarask). 20. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. aprila 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
  35. ↑ »Worki na głowach, związane ręce i poplamione majtki. Protest przeciw gwałtom pod konsulatem Rosji« [Bags on their heads, tied hands and stained underwear. Protest against rape in front of the Russian consulate]. Gazeta Wyborcza (v poljščini). 20. april 2022. Arhivirano iz spletišča dne 20. aprila 2022. Pridobljeno 20. aprila 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Spolno_nasilje_med_rusko_invazijo_na_Ukrajino_(2022)&oldid=6176082«