Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Skavti)
Jump to navigation Jump to search


Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
KraticaZSKSS
SloganMladost, ki deluje
Pravna oblikazdruženje
Starost članstva6 - 30 let
Število članov5000
Število prostovoljcev800
SedežUlica Janeza Pavla II. 13, Ljubljana
Datum ustanovitve31. marca 1990
NačelnicaIrena Mrak Merhar
NačelnikŽiga Kovačič
Članstvo v mednarodnih org.WAGGGS
Spletna stran
http://skavti.si


Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) je slovenska skavtska organizacija. ZSKSS je nevladna, neprofitna mladinska organizacija, odprta za vse, vodijo jo prostovoljci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Kratka zgodovina skavtstva v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Skavtski tabor v Bohinju 1935
Skavtska družina Kunaver (1938)

Slovenski skavti so nastali že v obdobju Kraljevine Jugoslavije, leta 1922 po jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani, pri katerem so kot sodelovali tudi bosanski, srbski, češki in poljski skavti. Skupina dijakov se je povezala s skavti v Beogradu, od koder so jim poslali skavtske priročnike, značke in klobuke. Prvi slovenski skavtski tabor je bil organiziran leta 1923, v Kamniški Bistrici. [1] Skavtska organizacija v Sloveniji (Skavtska župa) se je po kraljevi diktaturi leta 1929 preimenovala v Dravsko skavtsko župo, obe sta bili organizacijsko povezani najprej v Savez Izvidnika i planinki Jugoslavije, kasneje pa v Zvezo skavtov Kraljevine Jugoslavije (Savez skauta Kraljevine Jugoslavije). Skavtstvo v Sloveniji je bilo uradno razpuščeno 10. junija 1941, zaradi začetka druge svetovne vojne. Malo pred razpustom je imela slovenska skavtska organizacija 1380 registriranih članov.


Slovensko skavtstvo se je po drugi svetovni vojni nadaljevalo izven slovenskih meja, najprej v begunskih taboriščih na Koroškem, kasneje pa med slovenskimi izseljenci v Argentini in Kanadi.[2] Ponovno je oživelo tudi med slovenskimi zamejci v Trstu in Gorici ter na avstrijskem Koroškem (danes del Pfadfinder un Pfadfinderinnen Osterreichs). Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po drugi svetovni vojni v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije, ki je imela v času obstoja Jugoslavije med mladinskimi organizacijami svojevrsten monopol.

Formacija in ustanovitev ZSKSS[uredi | uredi kodo]

Leta 1984 se je ljubljanski dijak Peter Lovšin seznanil s skavtskim gibanjem in se odločil, da bo pričel s skavtstvom v Ljubljani. Poleti 1985 se je pridružil taboru Slovenske zamejske skavtske organizacije in leta 1986 naredil skavtsko obljubo. Istega leta je v eni izmed ljubljanskih župnij zbral skupino navdušencev ter jih vodil s pomočjo slovenskih zamejskih skavtov. V skupini je bilo leta 1990 že 21 vodnic in 18 izvidnikov. Katoliško skavtsko gibanje se je hitro širilo po vsej Sloveniji. 31. marca 1990 je bilo ustanovljeno Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, ki velja za eno prvih novoustanovljenih mladinskih organizacij v državah naslednicah nekdanjih republik SFRJ. Leto dni kasneje so bile organizirane prve uradne skavtske obljube v okolici Ljubljane. Uradno je bilo združenje registrirano 22. oktobra 1992.

Začetnik svetovnega skavtstva
sir Robert Baden-Powell
(po skavtsko: Bi-Pi)

Katoliško skavtstvo v Sloveniji se je oživilo na dediščini predvojnega skavtstva, povezanega z vrednotami in načeli začetnika skavtstva Roberta Baden-Powell ter s pomočjo drugih skavtskih organizacij, predvsem pa s podporo italijanske katoliške skavtske organizacije AGESCI (Associazione Guide e Scout Cattolici Italiani) in njihovih voditeljev regije Furlanija - Julijska krajina, ki so svojim zgledom in predstavitvami skavtstva v večletnem projektu »Hodimo skupaj / Caminiamo insieme« veliko pripomogli k formaciji prvih voditeljev ZSKSS (organiziranost, izobraževanje, metode dela po vejah, program, izvedba aktivnosti).

Združenje je postalo pridruženi član Svetovnega združenja skavtinj (WAGGGS) leta 1996, leta 1999 pa polnopravni član.

Namen ZSKSS in organiziranost[uredi | uredi kodo]

Član ZSKSS je skavt oz. skavtinja. Osnovni namen ZSKSS je prispevati k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju mladih ljudi, da bodo lahko postali trdne osebnosti, odgovorni državljani ter člani krajevnih, nacionalnih in mednarodnih skupnosti.

ZSKSS ima 4.400 članov (podatek iz leta 2006), v 71 skupinah - stegih po vsej Sloveniji. Skavti poleg rednega programa vsako leto organizirajo približno 200 taborov in ravno toliko zimovanj, na katerih se udeleženci učijo življenja in preživetja v naravi, spoznavajo nove kraje, se urijo v ročnih spretnostih in igrah, ob vsem tem pa se hkrati učijo bivanja v skupnosti. Želijo ponuditi zdrav in razgiban način preživljanja prostega časa ter vzgajati k odgovornosti, spoštovanju različnosti in vztrajnosti.

ZSKKS SK-1 Slovenian scouts fire.jpg
Skavti pri maši
Dvig zastave na poletnem taboru 2017
ZSKKS-SK1 Slovenian scout camp3.jpg

Združenje ima v najemu prostore v Ljubljani, kjer na sedežu poleg tajnika združenja in nekaj zaposlenih delujejo prostovoljci. ZSKSS ima z Zavodom za gozdove Slovenije sklenjeno najemno pogodbo za hišo v Kočevskem Rogu, kjer deluje Skavtski okoljski center Kočevski Rog.

Program[uredi | uredi kodo]

Veje (starostne skupine)[uredi | uredi kodo]

ZSKSS je organizirana v štiri starostne skupine:

starostna skupina starost geslo
bobri in bobrovke (BB) 6 do 7 let »Trden jez«
volčiči in volkuljice (VV) od 8 do 10 let »Kar najbolje«
izvidniki in vodnice (IV) od 11 do 15 let »Bodi pripravljen«
popotniki in popotnice (PP) od 16 do 21 let »Služiti«

Značilnosti in organiziranost posameznih starostnih skupin[uredi | uredi kodo]

Izvidniki in vodnice (IV) so organizirani v vode, ločene po spolih, vodi pa v mešane čete. Vse ostale veje so v celoti mešane, delo pa poteka po metodi koedukacije.

Skavtska obljuba[uredi | uredi kodo]

Jedro skavtstva predstavlja obljuba. To skavt in skavtinja častno izrečeta pred skupnostjo. Poznamo obljubo volčičev in volkuljic ter »pravo« obljubo. Volčja je preprostejša in po vstopu v četo skavt izreče še drugo. Obe pa vključujeta zvestobo Bogu in domovini, pomoč bližnjemu ter izpolnjevanje skavtskih zakonov. Znak obljube je skavtska rutica, ki je najbolj časten del skavtskega kroja.

BB: Obljubim, da bom ljubil Boga in pomagal skrbeti za svet.

VV: Obljubljam, da bom z Božjo pomočjo naredil, kar najbolje morem za svoje poboljšanje,da bom pomagal drugim in izpolnjeval zakona krdela.

IV: Pri svoji časti obljubljam, da si bom z vso močjo prizadeval vestno služiti Bogu in domovni, pomagati svojemu bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone.

Skavtski zakoni[uredi | uredi kodo]

1. Skavt si šteje v čast, da si pridobi zaupanje
2. Skavt je zvest Bogu in domovini
3. Skavt pomaga bližjemu in naredi vsak dan vsaj eno dobro delo
4. Skavt je prijatelj vsakomur in vsem skavtom brat
5. Skavt je plemenit
6. Skavt spoštuje naravo in v njej vidi božje delo
7. Skavt uboga svoje starše ter vestno opravlja svoje dolžnosti
8. Skavt si v težavah žvižga in poje
9. Skavt je delaven in varčen
10. Skavt je čist v mislih, besedah in dejanjih

Sodelovanje ZSKSS z Zvezo tabornikov Slovenije[uredi | uredi kodo]

ZSKSS sorodna mladinska organizacija v Sloveniji je Zveza tabornikov Slovenije. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«.

Luč miru iz Betlehema v Nemčiji

Udeležba članov ZSKSS in ZTS na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih[uredi | uredi kodo]

V skladu z dogovorom med organizacijama posameznim članom ZSKSS Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica Svetovne skavtske organizacije (WOSM), zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u ter udeležbo na izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so jamboreeji. Prav tako ZSKSS zagotavlja članom ZTS udeležbo na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj (WAGGGS)

Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju

Zveza bratovščin odraslih skavtov (ZBOKSS)[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji poleg Združenja Slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) deluje tudi Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), ki združuje odrasle, ki se trudijo živeti v skavtskem duhu.

Čezmejno skavtsko sodelovanje[uredi | uredi kodo]

ZSKSS je povezana s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo (SZSO) v katero so združeni slovenski skavti v Furlaniji-Julijski krajini, [3] ima pa tudi zelo dobre odnose z italijansko katoliško skavtsko organizacijo AGESCI (Associazione Guide e Scout Cattolici Italiani). Tudi AGESCI ima s SZSO sklenjen medsebojni dogovor o sodelovanju.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Grašič, Miroslava (1990). Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju. Muzej narodne osvoboditve Maribor. str. 13. COBISS 10782. 
  2. Grašič, Miroslava (1990). Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju. Muzej narodne osvoboditve Maribor. str. 28. COBISS 10782. 
  3. "Sporazum SZSO-ZSKSS". Pridobljeno dne 2019-06-22. 
  4. "Memorandum tra AGESCI e SZSO". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2006-05-11. Pridobljeno dne 2007-01-08. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • World Association of Girl Guides and Girl Scouts, World Bureau (1997), Trefoil Round the World. Eleventh Edition 1997. ISBN 0-900827-75-0 (angleško)
  • Grašič, Miroslava, Skavti in gozdovniki na Slovenskem: Taborniška gibanja med Slovenci v domovini, zamejstvu, Argentini in Kanadi v 20. stoletju, Maribor 1990, Muzej narodne osvoboditve Maribor (COBISS)
  • Fužir, Barbara, Skavti: 25 zgodb za 25 let delovanja združenja, Ljubljana 2015, ZSKSS ISBN 978-961-93642-1-5 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]