Seznam predsednikov Združenih držav Amerike
Predsednik Združenih držav Amerike je najvišji politični položaj v državi, saj združuje funkciji vodje države in vodje vlade Združenih držav Amerike.[1] Izvoljen je posredno za štiriletni mandat prek elektorskega kolegija.[2] Poleg vodenja izvršne veje zvezne vlade je predsednik tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil Združenih držav.[3] Od ustanovitve urada leta 1789 je 45 moških služilo v 46 predsedniških mandatih. Prvi predsednik, George Washington, je bil enoglasno izvoljen s strani elektorskega kolegija.[4] Grover Cleveland je služil dva nezaporedna mandata in je zato štet kot 22. in 24. predsednik Združenih držav, kar je povzročilo neskladje med številom predsednikov in številom posameznikov, ki so bili predsedniki.[5]
Predsedniki
[uredi | uredi kodo]Št.[a] | Portret | Ime (Rojstvo-Smrt) |
Term[6] | Stranka[b][7] | Volitve | Podpredsednik [8] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|
1 | George Washington (1732–1799) [9] |
30 april 1789 – 4 marec 1797 |
Neodvisni | 1788–1789
|
John Adams[c] | ||
2 | John Adams (1735–1826) [11] |
4 marec 1797 – 4 marec 1801 |
Federalistična | 1796 | Thomas Jefferson[d] | ||
3 | Thomas Jefferson (1743–1826) [13] |
4 marec 1801 – 4 marec 1809 |
Demokratsko- republikanska |
1800 |
Aaron Burr
| ||
4 | James Madison (1751–1836) [14] |
4 marec 1809 – 4 marec 1817 |
Demokratsko- republikanska |
1808
|
George Clinton[e]
Nezasedno po Nezasedno po | ||
5 | James Monroe (1758–1831) [16] |
4 marec 1817 – 4 marec 1825 |
Demokratsko- republikanska |
1816
|
Daniel D. Tompkins | ||
6 | John Quincy Adams (1767–1848) [17] |
4 marec 1825 – 4 marec 1829 |
Demokratsko- republikanska[f] |
1824 | John C. Calhoun[g] | ||
7 | Andrew Jackson (1767–1845) [20] |
4 marec 1829 – 4 marec 1837 |
Demokratska | 1828
|
John C. Calhoun[h]
Nezasedeno po | ||
8 | Martin Van Buren (1782–1862) [21] |
4 marec 1837 – 4 marec 1841 |
Demokratska | 1836 | Richard Mentor Johnson | ||
9 | William Henry Harrison (1773–1841) [22] |
4 marec 1841 – april 4, 1841[e] |
Whig | 1840 | John Tyler | ||
10 | John Tyler (1790–1862) [23] |
April 4, 1841[i] – 4 marec 1845 |
Whig[j]
Neodvisen |
– | Nezaseden položaj med celotnimj predsidnekovanjem | ||
11 | James K. Polk (1795–1849) [26] |
4 marec 1845 – 4 marec 1849 |
Demokratska | 1844 | George M. Dallas | ||
12 | Zachary Taylor (1784–1850) [27] |
4 marec 1849 – 9 julij 1850[e] |
Whig | 1848 | Millard Fillmore | ||
13 | Millard Fillmore (1800–1874) [28] |
9 julij 1850[k] – 4 marec 1853 |
Whig | – | Nezaseden položaj med celotnimj predsidnekovanjem | ||
14 | Franklin Pierce (1804–1869) [30] |
4 marec 1853 – 4 marec 1857 |
Demokratska | 1852 | William R. King[e]
Nezasedeno po | ||
15 | James Buchanan (1791–1868) [31] |
4 marec 1857 – 4 marec 1861 |
Demokratska | 1856 | John C. Breckinridge | ||
16 | Abraham Lincoln (1809–1865) [32] |
4 marec 1861 – april 15, 1865[e] |
Republikanska
|
1860
|
Hannibal Hamlin
| ||
17 | Andrew Johnson (1808–1875) [34] |
15 april 1865[m] – 4 marec 1869 |
National Union[n]
|
– | Nezaseden položaj med celotnimj predsidnekovanjem | ||
18] | Ulysses S. Grant (1822–1885) [35] |
4 marec 1869 – 4 marec 1877 |
Republikanska | 1868
|
Schuyler Colfax
Nezasedeno po | ||
19 | Rutherford B. Hayes (1822–1893) [36] |
4 marec 1877 – 4 marec 1881 |
Republikanska | 1876 | William A. Wheeler | ||
20 | James A. Garfield (1831–1881) [37] |
4 marec 1881 – september 19, 1881[e] |
Republikanska | 1880 | Chester A. Arthur | ||
21 | Chester A. Arthur (1829–1886) [38] |
19 september 1881[o] – 4 marec 1885 |
Republikanska | – | Nezaseden položaj med celotnimj predsidnekovanjem | ||
22 | Grover Cleveland (1837–1908) [40] |
4 marec 1885 – 4 marec 1889 |
Demokratska | 1884 | Thomas A. Hendricks[e]
Nezasedeno po | ||
23 | Benjamin Harrison (1833–1901) [41] |
4 marec 1889 – 4 marec 1893 |
Republikanska | 1888 | Levi P. Morton | ||
24 | Grover Cleveland (1837–1908) [40] |
4 marec 1893 – 4 marec 1897 |
Demokratska | 1892 | Adlai Stevenson I | ||
25 | William McKinley (1843–1901) [42] |
4 marec 1897 – 14 september 1901[e] |
Republikanska | 1896
|
Garret Hobart[e]
Nezasedeno po | ||
26 | Theodore Roosevelt (1858–1919) [43] |
14 september 1901[p] – 4 marec 1909 |
Republikanska | –
|
Nezeasedno po 4. marcu 1905 | ||
27 | William Howard Taft (1857–1930) [45] |
4 marec 1909 – 4 marec 1913 |
Republikanska | 1908 | James S. Sherman[e]
Nezasedeno po | ||
28 | Woodrow Wilson (1856–1924) [46] |
4 marec 1913 – 4 marec 1921 |
Demokratska | 1912
|
Thomas R. Marshall | ||
29 | Warren G. Harding (1865–1923) [47] |
4 marec 1921 – 2 avgust 1923[e] |
Republikanska | 1920 | Calvin Coolidge | ||
30 | Calvin Coolidge (1872–1933) [48] |
2 avgust 1923[q] – 4 marec 1929 |
Republikanska | –
|
Nezasedeno po 4. marcu 1925 | ||
31 | Herbert Hoover (1874–1964) [50] |
4 marec 1929 – 4 marec 1933 |
Republikanska | 1928 | Charles Curtis | ||
32 | Franklin D. Roosevelt (1882–1945) [51] |
4 marec 1933 – 12 april 1945[e] |
Demokratska | 1932
|
John Nance Garner
| ||
33 | Harry S. Truman (1884–1972) [52] |
12 april 1945[r] – 20 januar 1953 |
Demokratska | –
|
Nezasedeno do 20. januarja 1949 | ||
34 | Dwight D. Eisenhower (1890–1969) [54] |
20 januar 1953 – 20 januar 1961 |
Republikanska | 1952
|
Richard Nixon | ||
35 | John F. Kennedy (1917–1963) [55] |
20 januar 1961 – 22 november 1963[e] |
Demokratska | 1960 | Lyndon B. Johnson | ||
36 | Lyndon B. Johnson (1908–1973) [56] |
22 november 1963[s] – 20 januar 1969 |
Demokratska | –
|
Nezasedeno do 20. januarja 1965 | ||
37 | Richard Nixon (1913–1994) [58] |
20 januar 1969 – 9 avgust 1974[h] |
Republikanska | 1968
|
Spiro Agnew[h]
Nezasedeno: | ||
38 | Gerald Ford (1913–2006) [59] |
9 avgust 1974[u] – 20 januar 1977 |
Republikanska | – | Nezasedeno do 19. decemebra 1974 | ||
39 | Jimmy Carter (r. 1924) [60] |
20 januar 1977 – 20 januar 1981 |
Demokratska | 1976 | Walter Mondale | ||
40 | Ronald Reagan (1911–2004) [61] |
20 januar 1981 – 20 januar 1989 |
Republikanska | 1980
|
George H. W. Bush | ||
41 | George H. W. Bush (1924–2018) [62] |
20 januar 1989 – 20 januar 1993 |
Republikanska | 1988 | Dan Quayle | ||
42 | Bill Clinton (r. 1946) [63] |
20 januar 1993 – 20 januar 2001 |
Demokratska | 1992
|
Al Gore | ||
43 | George W. Bush (r. 1946) [64] |
20 januar 2001 – 20 januar 2009 |
Republikanska | 2000
|
Dick Cheney | ||
44 | Barack Obama (r. 1961) [65] |
20 januar 2009 – 20 januar 2017 |
Demokratska | 2008
|
Joe Biden | ||
45 | Donald Trump (r. 1946) [66] |
20 januar 2017 – 20 januar 2021 |
Republikanska | 2016 | Mike Pence | ||
46 | Joe Biden (r. 1942) [67] |
20 januar 2021 – Sedanji |
Demokratska | 2020 | Kamala Harris | ||
Novoizvoljeni predsednik (inavguracija 20. januarja 2024) | |||||||
47 | Donald Trump (r. 1946) |
20 januar 2025 – |
Republikanska | 2024 | JD Vance |
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Predsedniki so oštevilčeni glede na neprekinjena obdobja, ki jih ista oseba opravlja. Na primer, George Washington je služil dva zaporedna mandata in je štet kot prvi predsednik (ne kot prvi in drugi).Po odstopu 37. predsednika Richarda Nixona je Gerald Ford postal 38. predsednik, čeprav je zgolj dokončal Nixonov drugi mandat in ni bil nikoli izvoljen za predsednika samostojno.Grover Cleveland je bil tako 22. kot 24. predsednik, ker njegova dva mandata nista bila zaporedna. Podpredsednik, ki začasno postane v. d. predsednika v skladu s Petindvajsetim amandmajem Ustave. Ker je to začasno in predsednik ni uradno odstopil ali bil odstranjen, podpredsednik ni štet kot predsednik.
- ↑ Odraža politično stranko predsednika ob začetku njegovega predsedovanja. Spremembe med njihovim mandatom so zabeležene.Poleg politične stranke predsednika je zapisana tudi politična stranka podpredsednika, razen če je ob imenu podpredsednika navedeno drugače.
- ↑ Ustava ZDA ob njenem nastanku ni predvidela političnih strank. Prve predsedniške volitve v ZDA 1788–89 prav tako niso vključevale političnih strank. Med prvim mandatom Georgea Washingtona so se začele oblikovati politične frakcije. John Adams, ki je bil podpredsednik med Washingtonovim predsedovanjem, se je pridružil frakciji, ki je kasneje postala Federalistična stranka. Volitve leta 1792 so bile prve, kjer so kandidati in njihovi podporniki organizirano tekmovali na strankarski osnovi.[10]
- ↑ Volitve leta 1796 so bile prve predsedniške volitve v ZDA, kjer sta se kandidata aktivno potegovala za položaj. Na teh volitvah sta bila predsednik in podpredsednik izvoljena iz nasprotnih političnih strank, kar se ni več ponovilo v zgodovini ZDA. John Adams, član Federalistične stranke, je bil izvoljen za predsednika ZDA. Thomas Jefferson, član Demokratsko-republikanske stranke, je bil izvoljen za podpredsednika.[12]
- ↑ 5,00 5,01 5,02 5,03 5,04 5,05 5,06 5,07 5,08 5,09 5,10 5,11 5,12 5,13 5,14 Died in office[15]
- ↑ Na začetku mandata Johna Quincyja Adamsa se je Demokratsko-republikanska stranka razpustila; njegovi zavezniki v kongresu in na državni ravni so bili v času Adamsovega predsedovanja znani kot "Adamsovi možje". Ko je leta 1829 postal predsednik Andrew Jackson, je ta skupina postala "Anti-Jackson" opozicija, in se organizirala kot Nacionalna republikanska stranka.[18]
- ↑ John Calhoun, nekdanji član Demokratsko-republikanske stranke, je leta 1828 ustanovil Nullifier Party in 1828 da bi nasprotoval Tariff of 1828 in promoviral idejo "previce držav". Kljub temu pa je bil izbran za podpredsedniškega kandidata Andrewja Jacksona na predsedniških volitvah leta 1828 v prizadevanju za širitev demokratične koalicije, ki jo je vodil Jackson.[19]
- ↑ 8,0 8,1 8,2 Resigned from office[15]
- ↑ John Tyler je nasledil predsedstvo po smrti Williama Henryja Harrisona.[24]
- ↑ John Tyler je bil izvoljen za podpredsednika na listi Whigovske stranke leta 1840. Njegove predsedniške prednostne naloge so se kmalu izkazale za nasprotne ciljem Whigovske stranke, zato je bil pet mesecev po nastopu funkcije izključen iz stranke.[25]
- ↑ Millard Fillmore je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Zacharyja Taylorja.[29]
- ↑ Ko se je leta 1864 potegoval za ponovno izvolitev, je republikanski predsednik Abraham Lincoln oblikoval dvostransko volilno zavezništvo z Vojnimi demokrati s tem, da je za podpredsedniškega kandidata izbral demokrata Andrewa Johnsona in kandidiral na listi Nacionalne unije.[33]
- ↑ Andrew Johnson je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Abrahama Lincolna.[34]
- ↑ Medtem ko je bil predsednik, je Andrew Johnson poskušal, vendar mu ni uspelo, zgraditi stranko lojalistov pod oznako Nacionalne unije. Proti koncu svojega predsedovanja se je Johnson ponovno pridružil Demokratski stranki.[34]
- ↑ Chester A. Arthur je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Jamesa A. Garfielda.[39]
- ↑ Theodore Roosevelt je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Williama McKinleya.[44]
- ↑ Calvin Coolidge je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Warrena G. Hardinga.[49]
- ↑ Harry S. Truman je nasledil predsedniško funkcijo po smrti Franklina D. Roosevelta.[53]
- ↑ Lyndon B. Johnson je nasledil predsedniško funkcijo po smrti John F. Kennedya.[57]
- ↑ 20,0 20,1 Gerald Ford je bil imenovan za podpredsednika v skladu z določili drugega odstavka Petindvajsetega amandmaja.[15]
- ↑ Gerald Ford je nasledil predsedniško funkcijo po odstopu Richarda Nixona.[59]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]- Seznam podpredsednikov Združenih držav Amerike
- Seznam prvih dam Združenih držam Amerike
- Seznam ameriških predsednikov, umrlih na položaju
Viri
[uredi | uredi kodo]- Frank Freidel and Hugh S. Sidey, "The Presidents of the United States". The White House.
- Robert S. Summers, "POTUS: Presidents of the United States". Internet Public Library.
- ↑ Rossiter (1962).
- ↑ Shugart (2004).
- ↑ Epstein (2005).
- ↑ Matuz (2001).
- ↑ Schaller & Williams (2003).
- ↑ LOC ; whitehouse.gov .
- ↑ Guide to U.S. Elections (2010), str. ;257–258.
- ↑ LOC.
- ↑ McDonald (2000).
- ↑ Guide to U.S. Elections (2010), str. ;197, 272 ; Nardulli (1992), str. 179 .
- ↑ Pencak (2000).
- ↑ Guide to U.S. Elections (2010), str. 274.
- ↑ Peterson (2000).
- ↑ Banning (2000).
- ↑ 15,0 15,1 15,2 Neale (2004), str. 22.
- ↑ Ammon (2000).
- ↑ Hargreaves (2000).
- ↑ Guide to U.S. Elections (2010), str. 228 ; Goldman (1951), str. 159 .
- ↑ Guide to U.S. Elections (2010), str. 892 ; Houpt (2010), str. ;26, 280 .
- ↑ Remini (2000).
- ↑ Cole (2000).
- ↑ Gutzman (2000).
- ↑ Shade (2000).
- ↑ Abbott (2013), str. 23.
- ↑ Cash (2018), str. ;34–36.
- ↑ Rawley (2000).
- ↑ Smith (2000).
- ↑ Anbinder (2000).
- ↑ Abbott (2005), str. 639.
- ↑ Gara (2000).
- ↑ Gienapp (2000).
- ↑ McPherson (b) (2000).
- ↑ McSeveney (1986), str. 139.
- ↑ 34,0 34,1 34,2 Trefousse (2000).
- ↑ McPherson (a) (2000).
- ↑ Hoogenboom (2000).
- ↑ Peskin (2000).
- ↑ Reeves (2000).
- ↑ Greenberger (2017), str. ;174–175.
- ↑ 40,0 40,1 Campbell (2000).
- ↑ Spetter (2000).
- ↑ Gould (a) (2000).
- ↑ Harbaugh (2000).
- ↑ Abbott (2005), str. ;639–640.
- ↑ Gould (b) (2000).
- ↑ Ambrosius (2000).
- ↑ Hawley (2000).
- ↑ McCoy (2000).
- ↑ Senate.
- ↑ Hoff (a) (2000).
- ↑ Brinkley (2000).
- ↑ Hamby (2000).
- ↑ Abbott (2005), str. 636.
- ↑ Ambrose (2000).
- ↑ Parmet (2000).
- ↑ Gardner (2000).
- ↑ Abbott (2005), str. 633.
- ↑ Hoff (b) (2000).
- ↑ 59,0 59,1 Greene (2013).
- ↑ whitehouse.gov (a).
- ↑ Schaller (2004).
- ↑ whitehouse.gov (b).
- ↑ whitehouse.gov (c).
- ↑ whitehouse.gov (d).
- ↑ whitehouse.gov (e).
- ↑ whitehouse.gov (f).
- ↑ whitehouse.gov (g).