Pojdi na vsebino

Seznam kalifov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kalif
خَليفة (khalīfah)
NazivAmir al-Mu'minin
Rezidenca
PredhodnikMohamed
Začetek delovanja8. junij 632
Prvi nosilecAbu Bakr
Zadnji nosilecAbdulmedžid II.
Ukinjeno3. marec 1924

Kalif je vrhovni verski in politični voditelj islamske države, znane kot kalifat.[1][2] Prvi kalifi so bili vodje islamske verske skupnosti (umma) kot politični nasledniki islamskega preroka Mohameda.[3] Splošno priznani kalifati so v različnih oblikah obstajali večino islamske zgodovine.[4]

Prvemu kalifatu, Rašidunskemu, so vladali štirje rašidunski kalifi (arabsko الخلفاء الراشدون, dobesedno pravoverni kalifi): Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ki jih sunitski muslimani štejejo za najbolj krepostne in čiste kalife. Izbrani so bili z ljudskim soglasjem ali preko majhnega odbora. Kasnejši kalifati so bili večinoma dedni.[5] Šiiti priznavajo le preroka Alija, prve tri kalife pa imajo za uzurpatorje.

Rašidunski kalifat se je končal s prvo fitno, ki je oblast prenesla na dinastijo Omajadov, ki je vladala v Omajadskem kalifatu, največjemu in zadnjemu, ki je aktivno vladal celotnemu muslimanskemu svetu.[6]

Abasidska revolucija je strmoglavila Omajade in ustanovila dinastijo Abasidov, ki je vladala Abasidskemu kalifatu. Abasidski kalifat je bil sprva močan in enoten, a se je postopoma razdrobil na več držav, katerih vladarji so samo govorili o kalifu v Bagdadu. Obstajali so tudi tekmeci Abasidov, ki so zahtevali kalifat zase. Med takšnimi so bili ismailski šiitski Fatimidi, sunitski Omajadi v Kordovi in Almohadi, ki so sledili svoji doktrini. Ko je Bagdad padel pod oblast Mongolov, so se Abasidi preselili v Kairo in še naprej zahtevali kalifsko oblast, vendar niso imeli politične moči, da bi jo udejanili. Dejanska oblast je bila v rokah Mameluškega sultanata.

Po osmanski osvojitvi Egipta je bil abasidski kalif al-Mutavakil III. odpeljan v Konstantinopel, kjer je predal kalifat osmanskemu sultanu Selimu I. Kalifat je nato ostal v Osmanski dinastiji do prve svetovne vojne. Osmanski sultanat je leta 1922 odpravila Velika narodna skupščina Turčije. Zadnji osmanski sultan Abdulmedžid II. je še dve leti obdržal naziv kalifa, nato pa je bil kalifat leta 1924 ukinjen.

Rašidunski kalifat (632–661)[uredi | uredi kodo]

Glavna članka: Pravoverni kalifi in Rašidunski kalifat.
Kaligrafsko ime Ime Rojen Vladal od Vladal do Umrl Razmerje z Mohamedom Hiša
Abu Bakr
(أبو بكر الصديق)
 573 8. junij 632 22. avgust 634

Oče Mohamedove žene Ajše

Banu Taim
Omar
(عمر بن الخطاب)
 584 23. avgust 634 3. november 644
(umorjen)

Oče Mohamedove žene Hafse

Banu Adi
Osman
(عثمان بن عفان) 		579 11. november 644 20. junij 656
(umorjen)

Mož Mohamedovih hčerk Rukaje in nato Kultum in vnuk Mohamedove tete Um Hakim bint Abdul Mutalib

Banu Omaja
Ali
(علي بن أبي طالب) 		601 20. junij 656 29. januar 661
(umorjen)

Mohamedov bratranec in mož Mohamedove hčerke Fatime in vnukinje Umame bint Zainab

Banu Hašim

Omajadski kalifat (661–750)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Omajadski kalifat.
Slika/Kovanec Ime Rojen Vladal od Vladal do Umrl Razmerje s predhodnikom
Muavija I. 602 661 29. april ali 1. maj 680

Drugi bratranec kalifa Osmana

Jazid I. 647 680 11. november 683

Sin Muavije I.

Muavija II. 664 november 683 684

Sin Jazida I.

Marvan I. 623–626 684 7. maj 685

Bratranec kalifa Osmana

Abd al-Malik ibn Marvan 646 685 8. oktober 705

Sin Marvana I.

al-Valid I. 668 oktober 705 23. februar 715

Sin Abd al-Malika ibn Marvana

Sulejman ibn Abd al-Malik 674 februar 715 22. september 717

Sin Abd al-Malika, brat al-Valida I.

Omar II. 2. november 682 september 717 februar 720

Nečak Abd al-Malik, bratranec al-Valida I. in Sulejmana, Omarjev vnuk

Jazid II. 687 10. februar 720 26. januar 724

Sin Abd al-Malik, brat al-Walida I. in Sulejmana

Hišam ibn Abd al-Malik 691 26. januar 724 6. februar 743

Sin Abd al-Malik, brat al-Valida I., Sulejmana in Jazida II.

al-Valid II. 709 6. februar 743 17. april 744 (umorjen)

Sin Jazida II.

Jazid III. 701 17. april 744 3./4. oktober 744

Sin al-Valida I.

Ibrahim ibn al-Valid 744 (nekaj tednov) 25. januar 750
(usmrčen)

Sin al-Valida I.

Marvan II. 691 744 6. avugust 750
(ubit)

Nečak Abd al-Malika, bratranec al-Valida I., Sulejmana, Omarja II., Jazida II. in Hišama

Abasidski kalifat (750–1258)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Abasidski kalifat.
Kovanec Ime Rojen Vladal od Vladal do Umrl Starši
Al-Safah 721 25. januar 750 10. junij 754
  • Mohamed ibn Ali ibn Abdalah
  • Bajta bint Ubajdalah al-Harsia
Al-Mansur 714 10. junij 754 775
  • Mohamed ibn Ali ibn Abdalah
  • Salamah Um Abdalah
Al-Mahdi 744/745 775 4. avgust 785
Al-Hadi 764 avgust 785 14. september 786
Al-Rašid 763/766 14. september 786 24. marec 809
Al-Amin 787 marec 809 24./25. september 813
Al-Mamun 13./14. september 786 september 813 9. avgust 833
Al-Mutasim oktober 796 9- avgust 833 5. januar 842
Al-Vatik 811–813 5. januar 842 10. avgust 847
Al-Mutavakil februar/marec 822 10. avugust 847 11. december 861
(umorjen)
Al-Muntasir november 837 861 7. ali 8. junija 862
Al-Mustain 836 862 866 (usmrčen)
  • Mohamed ibn al-Mutasim, abasidski princ
  • Maharik, priležnica
Al-Mutaz 847 866 869
Al-Muhtadi 869 21. junij 870
Al-Mutamid 842 21. junija 870 15. oktober 892
Al-Mutadid 854/861 oktober 892 5. april 902
  • Al-Muvafak, abasidski princ in vrhovni poveljnik
  • Dirar
Al-Muktafi 877/878 5. april 902 13. avgust 908
Al-Muktadir 895 13. avgust 908 929 31. oktober 932
(ubit)
Al-Kahir 899 929 950
Al-Muktadir 895 929 31. oktober 932
(ubit)
Al-Kahir 899 31. oktober 932 934 950
Al-Radi december 909 934 23. december 940
Al-Mutaki 908 940 944 julij 968
Al-Mustakfi 905 september 944 januar 946 september/oktober 949
Al-Muti 914 januar 946 5. avgust 974 12. oktober 974
Al-Tai 932 974 991 3. avgust 1003
Al-Kadir 947 1. november 991 29. november 1031
  • Išak ibn al-Muktadir, abasidski princ
  • Dimna
Al-Kaim 1001 29. november 1031 2. april 1075
Al-Muktadi 1056 2. april 1075 februar 1094
  • Mohamed ibn al-Kaim, abasidski princ
  • Urdžuman, armenska priležnica
Al-Mustazhir april/maj 1078 februar 1094 6. avgust 1118
Al-Mustaršid april/maj 1092 6. avgust 1118 29. avgust 1135
Al-Rašid Bilah 1109 29. avgust 1135 1136 6. junij 1138
(ubit)
Al-Muktafi 9. marec 1096 1136 12. marec 1160
Al-Mustandžid 1124 12. marec 1160 20. december 1170
Al-Mustadi 1142 20. december 1170 30. marec 1180
Al-Nasir 6. avgust 1158 2. marec 1180 4. oktober 1225
Al-Zahir 1176 5. okctober 1225 11. julij 1226
Al-Mustansir 17. februar 1192 11. julij 1226 2. december 1242
Al-Mustasim 1213 2. december 1242 20. februar 1258

V poznem abasidskem obdobju so mulinamski vladarji začeli uporabljati druge naslove, kot sta emir al-umara in sultan.

Mameluška dinastija Abasidov (1261–1517)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mameluški sultanat.

Kairski Abasidi so bili večinoma ceremonialni kalifi pod pokroviteljstvom Mameluškega sultanata, ki je nastal po odstavitvi dinastije Ajubidov.[7][8]

Vladarsko ime Osebno ime Vladanje Starši
Al-Mustansir Abu al-Kasim Ahmed 13. junij 1261 – 28. november 1261
  • Az-Zahir
Al-Hakim I. Kairski Abu Abdulah Mohamed 16. november 1262 – 19. januar 1302
  • Abu Ali al-Hasan
Al-Mustakfi I. Abu ar-Rabi Sulejman 20. januar 1302 – februar 1340
  • Al-Hakim I. Kairski
Al-Vatik I. Abu Išak Ibrahim februar 1340 – 17. junij 1341
  • Mohamed, sin Al-Hakima I. Kairskega
Al-Hakim II. Abu al-Abas Ahmed 1341–1352
  • Al-Mustakfi I.
Al-Mutadid I. Abu Bakr 1352–1362
  • Al-Mustakfi I. Kairski
Al-Mutavakil I. Abu Abdilah Mohamed 1362–1377
  • Al-Mutadid I.
Al-Mustasim Abu Jahja Zakarija 1377
  • Al-Vatik I.
Al-Mutavakil I. Abu Abdilah Mohamed 1377–1383
  • Al-Mutadid I.
Al-Vatik II. Omar september 1383 – 13. november 1386
  • Al-Vatik I.
Al-Mustasim Abu Yahya Zakariya 1386–1389
  • Al-Vatik I.
Al-Mutavakil I. Abu Abdilah Mohamed 1389 – 9. januar 1406
  • Al-Mutadid I.
Al-Mustain Abu al-Fadl al-Abas 22. januar 1406 – 9. marec 1414
  • Al-Mutavakil I.
  • Baj Hatun
Al-Mutadid II. Abu al-Fath Davud 1414–1441
  • Al-Mutawakkil I.
  • Kazal
Al-Mustakfi II. Abu ar-Rabi Sulejman 1441 – 29. januar 1451
  • Al-Mutavakil I.
Al-Kaim Abu Al-Baka Hamza 1451–1455
  • Al-Mutavakil I.
Al-Mustandžid Abu al-Mahasin Jusuf 1455 – 7. april 1479
  • Al-Mutavakil I.
Al-Mutavakil II. Abu al-Iz Abdul Aziz 5. april 1479 – 27. september 1497
  • Jakub bin Al-Mutavakil I.
  • Hadž al-Malik
Al-Mustamsik Abu as-Sabr 1497–1508
  • Al-Mutavakil II.
Al-Mutavakil III. Mohamed 1508–1516
  • Al-Mustamsik
Al-Mustamsik Abu as-Sabr 1516–1517
  • Al-Mutavakil II.
Al-Mutavakil III. Mohamed 1517
  • Al-Mustamsik

Osmanski kalifat (1517–1924)[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Osmanski kalifat.

Poglavar Osmanske dinastije se je prvotno imenoval sultan, kmalu pa so se začeli kopičiti nazivi, prevzeti od podrejenih ljudstev.[9][10] Murat I. (vladal 1362–1389) je bil prvi osmanski kandidat za naziv kalifa. Naslov je zahteval po osvojitvi Odrina leta 1362 ali1369.[11]

Slika Tugra Ime Vladanje Starša
Tughra of Selim I
Tughra of Selim I
 Selim I. 1517 – 21. september 1520
Tughra of Suleiman I
Tughra of Suleiman I
 Sulejman I. 30. september 1520 – 6. ali 7. september 1566
  • Selim I
  • Hafsa Sultan
Tughra of Selim II
Tughra of Selim II
 Selim II. 29. september 1566 – 21. december 1574
Tughra of Murad III
Tughra of Murad III
 Murat III. 22. december 1574 – 16. januar 1595
  • Selim II.
  • Nurbanu Sultan
Tughra of Mehmed III
Tughra of Mehmed III
 Mehmed III. 27. januar 1595 – 20. ali 21. december 1603
  • Murat III.
  • Safije Sultan
Tughra of Ahmed I
Tughra of Ahmed I
 Ahmed I. 21. december 1603 – 22. november 1617
  • Mehmed III.
  • Handan Sultan
Tughra of Mustafa I
Tughra of Mustafa I
 Mustafa I. 22. november 1617 – 26. februar 1618
  • Mehmed III.
  • Halime Sultan
Tughra of Osman II
Tughra of Osman II
 Osman II. 26. februar 1618 – 19. maj 1622
  • Ahmed I.
  • Mahfiruz Hatun
Tughra of Mustafa I
Tughra of Mustafa I
 Mustafa I. 20. maj 1622 – 10. september 1623
  • Mehmed III.
  • Halime Sultan
Tughra of Murad IV
Tughra of Murad IV
 Murat IV. 10. september 1623 – 8. ali 9. februar 1640
  • Ahmed I.
  • Kosem Sultan
Tughra of Ibrahim
Tughra of Ibrahim
 Ibrahim I. 9. februar 1640 – 8. avgust 1648
  • Ahmed I.
  • Kosem Sultan
Tughra of Mehmed IV
Tughra of Mehmed IV
 Mehmed IV. 8. avgust 1648 – 8. november 1687
  • Ibrahim I.
  • Turhan Sultan
Tughra of Suleiman II
Tughra of Suleiman II
 Sulejman II. 8. november 1687 – 22. junij 1691
  • Ibrahim
  • Aşub Sultan
Tughra of Ahmed II
Tughra of Ahmed II
 Ahmed II. 22. junij 1691 – 6. februar 1695
  • Ibrahim
  • Muazez Sultan
Tughra of Mustafa II
Tughra of Mustafa II
 Mustafa II. 6. februar 1695 – 22. avgust 1703
  • Mehmed IV.
  • Gilnuš Sultan
Tughra of Ahmed III
Tughra of Ahmed III
 Ahmed III. 22. avgust 1703 – 1. ali 2. oktober 1730
  • Mehmed IV.
  • Gilnuš Sultan
Tughra of Mahmud I
Tughra of Mahmud I
 Mahmud I. 2. oktober 1730 – 13. december 1754
  • Mustafa II.
  • Saliha Sultan
Tughra of Osman III
Tughra of Osman III
 Osman III. 13. december 1754 – 29. ali 30. oktober 1757
  • Mustafa II.
  • Šehsuvar Sultan
Tughra of Mustafa III
Tughra of Mustafa III
 Mustafa III. 30. oktober 1757 – 21. januar 1774
  • Ahmed III.
  • Mihrišah Kadın
Tughra of Abdülhamid I
Tughra of Abdülhamid I
 Abdul Hamid I. 21. januar 1774 – 6. ali 7. april 1789
  • sin Ahmeda III.
  • Šermi Kadin
Tughra of Selim III
Tughra of Selim III
 Selim III. 7. april 1789 – 29. maj 1807
  • Mustafa III.
  • Mihrišah Sultan
Tughra of Mustafa IV
Tughra of Mustafa IV
 Mustafa IV. 29. maj 1807 – 28. julij 1808
  • Abdul Hamid I.
  • Sineperver Sultan
Tughra of Mahmud II
Tughra of Mahmud II
 Mahmud II. 28. julij 1808 – 1. julij 1839
  • Abdul Hamid I.
  • Nakšidil Sultan
Tughra of Abdülmecid I
Tughra of Abdülmecid I
 Abdulmedžid I. 1. julij 1839 – 25. junij 1861
  • Mahmud II.
  • Bezmialem Sultan
Tughra of Abdulaziz
Tughra of Abdulaziz
 Abdul Aziz 25. junij 1861 – 30. maj 1876
  • Mahmud II.
  • Pertevnijal Sultan
Tughra of Murad V
Tughra of Murad V
 Murat V. 30. maj 1876 – 31. avgust 1876
  • Abdulmedžid I.
  • Ševkefza Kadin
Tughra of Abdülhamid II
Tughra of Abdülhamid II
 Abdul Hamid II. 31. avgust 1876 – 27. appril 1909
  • Abdulmedžid I.
  • Tirimujgan Kadin
Tughra of Mehmed V
Tughra of Mehmed V
 Mehmed V. 27. april 1909 – 3. julij 1918
  • Abdulmedžid I.
  • Guldžamal Kadin
Tughra of Mehmed VI
Tughra of Mehmed VI
 Mehmed VI. 4. julij 1918 – 1. november 1922
  • Abdulmedžid I.
  • Gulustu Hanim
 —
[op 1] 		Abdulmedžid II. 18. november 1922 – 3. marec 1924
  • Abdulaziz
  • Hajranidil Kadin[12]

Opomba[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Zadnji osmanski kalif Abdulmedžid II. ni imel lastne tugre, saj ni služil kot vodja države. Ta položaj je zasedal Mustafa Kemal Atatürk, predsednik novoustanovljene Republike Turčije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Jazeera, Al. »The Caliph«. interactive.aljazeera.com (v angleščini). Pridobljeno 6. aprila 2023.
  2. ↑ McQuaid, Julia Voelker (september 2007). »The Struggle for Unity and Authority in Islam: Reviving the Caliphate?« (PDF). Center for Strategic Studies: 1.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. ↑ »Successors to the prophet: Islam's caliphates«. The Seattle Times (v ameriški angleščini). 1. julij 2014. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  4. ↑ Ekinci, Ekrem Buğra (3. marec 2017). »The rise and fall of the Islamic caliphate in history«. Daily Sabah (v ameriški angleščini). Pridobljeno 6. aprila 2023.
  5. ↑ Office of the 33rd Lead Inspector General of the United States Department of Defense (maj 2023) "OPERATION INHERENT RESOLVE LEAD INSPECTOR GENERAL REPORT TO THE UNITED STATES CONGRESS" (PDF). Pridobljeno 4. maja 2023.
  6. ↑ »The Umayyad Caliphate: The Largest Islamic State«. TheCollector (v angleščini). 1. november 2022. Pridobljeno 6. aprila 2023.
  7. ↑ Bosworth 2004, p. 7
  8. ↑ Houtsma & Wensinck 1993, str. 3
  9. ↑ Lane-Poole 2004, p. 195
  10. ↑ Bosworth 2004, pp. 239–240
  11. ↑ Lambton, Ann; Lewis, Bernard (1995). The Cambridge History of Islam: The Indian sub-continent, South-East Asia, Africa and the Muslim west. Zv. 2. Cambridge University Press. str. 320. ISBN 9780521223102. Pridobljeno 14. marca 2015.
  12. ↑ As̜iroğlu 1992, str. 13

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bobrick, Benson (2012). The Caliph's Splendor: Islam and the West in the Golden Age of Baghdad. Simon & Schuster. ISBN 978-1416567622.
  • Bosworth, C. E., ur. (1987). The History of al-Ṭabarī, Volume XXXII: The Reunification of the ʿAbbāsid Caliphate: The Caliphate of al-Maʾmūn, A.D. 813–33/A.H. 198–213. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-88706-058-8.
  • Bosworth, C.E. (1993). "Al-Muntasir". In Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W. P. & Pellat, Ch. (eds.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume VII: Mif–Naz. Leiden: E. J. Brill. ISBN 978-90-04-09419-2.
  • Bosworth, Clifford Edmund (2004) [1996]. The New Islamic Dynasties: A Chronological and Genealogical Manual. New Edinburgh Islamic Surveys (2nd izd.). Edinburgh University Press. ISBN 978-0-7486-2137-8. OCLC 56639413.
  • Donner, Fred M. (2012) [2010]. Muhammad and the Believers, at the Origins of Islam. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-05097-6.
  • Hinds, Martin (1993). "Muʿāwiya I b. Abī Sufyān". In Bosworth, C. E.; van Donzel, E.; Heinrichs, W. P. & Pellat, Ch. (eds.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume VII: Mif–Naz. Leiden: E. J. Brill. str. 263–268. ISBN 978-90-04-09419-2.
  • Houtsma, M. Th.; Wensinck, A. J. (1993). E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam 1913–1936. Zv. IX (Reprint izd.). Leiden: BRILL. ISBN 978-90-04-09796-4.
  • Kennedy, Hugh (2006). When Baghdad Ruled the Muslim World: The Rise and Fall of Islam's Greatest Dynasty. Cambridge, MA: Da Capo Press. ISBN 978-0-306814808.
  • Lammens, H. & Blankinship, Kh. Y. (2002). "Yazīd (II) b. ʿAbd al-Malik". In Bearman, P. J.; Bianquis, Th.; Bosworth, C. E.; van Donzel, E. & Heinrichs, W. P. (eds.). The Encyclopaedia of Islam, Second Edition. Volume XI: W–Z. Leiden: E. J. Brill. str. 311. ISBN 978-90-04-12756-2.
  • Lane-Poole, Stanley (1894). The Mohammedan Dynasties: Chronological and Genealogical Tables with Historical Introductions. Westminster: Archibald Constable and Company. OCLC 1199708.
  • Madelung, Wilferd (1997). The Succession to Muhammad: A Study of the Early Caliphate. Cambridge: Cambridge University Press. ISBN 0-521-56181-7.
  • Marsham, Andrew (2013). »The Architecture of Allegiance in Early Islamic Late Antiquity: The Accession of Mu'awiya in Jerusalem, ca. 661 CE«. V Beihammer, Alexander; Constantinou, Stavroula; Parani, Maria (ur.). Court Ceremonies and Rituals of Power in Byzantium and the Medieval Mediterranean. Leiden and Boston: Brill. str. 87–114. ISBN 978-90-04-25686-6.
  • Marsham, Andrew (2013). "The Architecture of Allegiance in Early Islamic Late Antiquity: The Accession of Mu'awiya in Jerusalem, ca. 661 CE". In Beihammer, Alexander; Constantinou, Stavroula; Parani, Maria (eds.). Court Ceremonies and Rituals of Power in Byzantium and the Medieval Mediterranean. Leiden and Boston: Brill. str. 87–114. ISBN 978-90-04-25686-6.
  • Powers, David S., ur. (1989). The History of al-Ṭabarī, Volume XXIV: The Empire in Transition: The Caliphates of Sulaymān, ʿUmar, and Yazīd, A.D. 715–724/A.H. 96–105. SUNY Series in Near Eastern Studies. Albany, New York: State University of New York Press. ISBN 978-0-7914-0072-2.
  • Zetterstéen, K. V. (1987). »al-Muʿtaḍid Bi'llāh«. V Houtsma, Martijn Theodoor (ur.). E.J. Brill's First Encyclopaedia of Islam, 1913–1936, Volume VI: Morocco–Ruzzik. Leiden: Brill. str. 777. ISBN 978-90-04-08265-6.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_kalifov&oldid=6236295«