Sevelamer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sevelamer
Sevelamer.png
Klinični podatki
Blagovne znamkeRenagel
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa601248
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeperoralno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost/
Presnova/
Razpolovni časnavedba ni smiselna
Izločanje100 % z blatom
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
Kemični in fizikalni podatki
Formula[(C3H7N)a+b.(C9H17N2O)c]m
pri čemer je (a + b) : c = 9 : 1
Mol. masavariira

Sevelamér je neabsorptivni polimer, ki veže fosfate v črevesu in se uporablja za zdravljenje hiperfosfatemije pri bolnikih z odpovedjo ledvic, ki so na hemodializi[1], in tudi pri bolnikih s kronično boleznijo ledvic, ki ne prejemajo dialize in imajo raven fosforja v serumu vznatno povišano.[2] Na tržišču je pod zaščitenima imenoma Renagel (kot sevelamerijev klorid, v obliki filmsko obloženih tablet[2]) in Renvela (kot sevelamerijev karbonat, v obliki tablet in praška za pripravo peroralne suspenzije[3]), proizvajalca Sanofi-aventis.[4]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Bolniki s hudo boleznijo ledvic ne morejo izločati fosfata iz svojega telesa. To povzroči hiperfosfatemijo, ki lahko dolgoročno povzroči zaplete, kot je bolezen srca. Sevelamer je vezalec fosfata.[3] V svoji kemijski zgradbi vsebuje več aminov, ki jih loči ogljik iz polimerne verige. Ti amini postanejo delno protonirani v črevesju in medsebojno delujejo s fosfatnimi molekulami prek ionske in vodikove vezi. Ker veže fosfate v prebavilih, sevelamer znižuje koncentracijo fosfata v serumu.[2]

Interakcije[uredi | uredi kodo]

Pri hkratni peroralni uporabi ciprofloksacina in sevelamerja ali drugih polimerov, ki vežejo fosfat, se zmanjša absorpcija ciprofloksacina.[5]

Sevelamer se ne absorbira in lahko vpliva na biološko uporabnost drugih zdravil. Pri dajanju katerih koli zdravil, pri katerih ima lahko zmanjšana biološka uporabnost klinično značilen vpliv na varnost ali učinkovitost, je treba zdravilo vzeti vsaj eno uro pred ali tri ure po uporabi sevelamerja, ali pa mora zdravnik razmisliti o nadzoru ravni v krvi.[2]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki, ki jih povzroča sevelamer, so: bruhanje (pri 22 % bolnikov), slabost (20 %) (19 %), dispepsija (16 %), nazofaringitis – vnetje zgornjega dela žrela (14 %), bolečine v okončinah (13 %), srbež (13 %), bolečine v sklepih (12 %), bronhitis (11 %), dispneja (10 %), povišan krvni tlak (10 %).[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=sevelamer, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 9. 2013.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/000254/WC500052257.pdf, Povzetek glavnih značilnosti zdravila Renagel, vpogled: 20. 9. 2013.
  3. 3,0 3,1 http://www.ema.europa.eu/docs/sl_SI/document_library/EPAR_-_Summary_for_the_public/human/000993/WC500052613.pdf, vpogled: 20. 9. 2013.
  4. http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_sevelamer*)&SearchOrder=4&SearchMax=301, Centralna baza zdravil, vpogled: 20. 9. 2013.
  5. Premuš Marušič A. Antibiotična terapija pri hospitaliziranih bolnikih – pogled kliničnega farmacevta. Farmacevtski vestnik, letnik 62, številka 5, str. 253–254.
  6. http://reference.medscape.com/drug/renagel-renvela-sevelamer-343208#4, vpogled: 20. 9. 2013.