Satluj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Satledž
ang. Sutlej
reka
Država Zastava Indije Indija, Zastava Pakistana Pakistan
Izvir Jezero Rakšastal
Dolžina 1.500 km (932 mi) approx.
Pretok za Ropar
 - povprečje 500 m3/s (17.657 cu ft/s) [1]
Reka Satledž je pritok Inda
Reka Satledž v Rupnagarju v Pandžabu, Indija

Reka Satledž (alternativno Satluj) (pandžabsko: ਸਤਲੁਜ, hindujsko: सतलुज, sanskrt: शतद्रु (shatadru) urdujsko: درياۓ ستلج) je najdaljša izmed petih rek, ki tečejo skozi zgodovinska območja regije Pandžab v severni Indiji in Pakistanu. Nahaja se severno od gorovja Vindhya, južno od Hindukuša, dela Himalaje in vzhodno od centralnega masiva Sulaiman v Pakistanu. Reka Satledž je znana tudi kot Satadree[2] in včasih kot Rdeča reka. Je najvzhodnejši pritok reke Ind.

Voda reke Satledž se v Indiji razdeljuje med Indijo in Pakistanom pod pogoji iz Pogodbe o vodah Inda, ki sta jo podpisali leta 1960 Indija in Pakistan, in se v večjem delu preusmerja v namakalne kanale v Indiji. Na reki Satledž so zgradili več večjih hidroelektrarn, med njimi elektrarno s 1.000 MW na jezu Bhakra, 1000 MW hidroelektrarno Karčam Wangtoo in 1530 MW na jezu Nata Džakri. [3] V nasprotju s trditvami države Pandžab v Indiji, je majhen del okrožja Pančkula v državi Harjana tudi del območja povodja reke Satledž. [4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zgornja dolina reke Satledž je bila nekoč znana kot dolina Garuda, kjer je živela Zhangzhung, starodavna civilizacija zahodnega Tibeta. Dolina Garuda je bila središče njihovega imperija, ki se je raztezal po bližnji Himalaji. Zhangzhungi so zgradili visok palačo v Zgornji dolini Satledž, imenovano Kjunglung. Njene ruševine ležijo v bližini vasi Moincêr, jugozahodno od gore Kailaš. Verjetno si je Zhangzhung podredil tibetanski imperij.

Meje Velikega Nepala so se razširile proti zahodu do tedanje reke Satledž, dokler ni leta 1809 kralj Kangra odbil vojsko kraljevine Gurkha proti vzhodu s pomočjo sikhovskega maharadže Ranjit Singha.

Danes v dolini Satledž živijo nomadski potomci Zhangzhungov, ki se preživljajo z rejo jakov.

Reka Satledž je bila glavna transportna pot za kralje tistega časa. V začetku 18. stoletja so jo uporabljali za prevoz devdar ( Polyalthia longifolia) lesa za okrožje Bilaspur, okrožje Hamirpur in druga mesta vzdolž obrežja reke Satledž.

Opis[uredi | uredi kodo]

Izvir reke Satledž je jezero Rakšastal v Tibetu. Od tam, pod tibetanskim imenom Langqên Zangbo ("Slonova reka") teče najprej v smeri zahod-severozahod približno 260 kilometrov, do prelaza Šipki La, kjer vstopa v Indijo, v državo Himačal Pradeš. Nato pa nekoliko zavije, sledi zahodno-jugozahodno smer približno 360 kilometrov, kjer se vanjo izliva reka Beas v bližini Makhuja, okrožje Firozpur v indijski zvezni državi Pandžab.

V nadaljevanju proti zahodu-jugozahodu, Satledž vstopi v Pakistan približno 15 kilometrov vzhodno od Bhedian Kalana v okraju Kasur v pakistanski provinci Pandžab in nadaljuje jugozahodno skozi starodavno in zgodovinsko nekdanjo kneževino Bahavalpur.

Približno 17 kilometrov severno od Uč Šarifa (Uch - urdujščina: اوچ شریف) (grščina: Alexandria En Indo Potamo - je bilo pomembno zgodovinsko mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki) se reka Satledž združi z reko Čenab oziroma skupaj tvorita reko Pandžnad, ki se končno izliva v reko Ind približno 100 kilometrov zahodno od mesta Bahavalpur. Območje na jugovzhodu se na pakistanski strani indijske meje imenuje puščava Čolistan, na indijski strani pa puščava Thar.

Geologija[uredi | uredi kodo]

Nekateri geologi menijo, da je reka Satledž skupaj z vsemi rekami Pandžaba pred 5 milijoni let tekla proti vzhodu v Ganges. [5]

Obstajajo tehtni geološki dokazi, ki kažejo, da je pred letom 1700 pred našim štetjem in morda še prej reka Satledž bila pomemben pritok reke Ghaggar-Hakra (morda legendarna reka Sarasvati) in ne pritok Inda. Nekateri avtorji menijo, da je to bilo med leti 2500 do 2000 pred našim štetjem [6], ali pa med 5000 do 3000 pred našim štetjem [7] ali celo pred 8000 pred našim štetjem [8]. Geologi menijo, da je tektonska dejavnost ustvarila spremembe v nadmorski višini, kar je preusmerilo tok reke Sutlej od jugovzhoda proti jugozahodu [9]. Če je do preusmeritve reke prišlo pred kratkim (pred približno 4000 leti), je lahko to bil razlog za sušenje Ghaggar-Hakra (Saraswati), kar je povzročilo širjenje puščave Čolistan in vzhodnega dela sodobne države Sindh in opuščanje harapanskih naselij vzdolž Ghagarja. Morda pa se je reka Satledž preusmerila v Ind že tisoče let prej.

Obstaja nekaj dokazov, da je za močno erozijo, ki jo povzroča današnja reka Satledž, krivo lokalno gubanje in hitro odkopavanje kamenja nad Rampurjem. [11] To bi bilo podobno, vendar v veliko manjšem obsegu, kot izkop kamnin, ki jih je naredila reka Ind v Nanga Parbatu, Pakistan.

Kanal Satledž-Jamuna[uredi | uredi kodo]

Obstaja predlog za izgradnjo 214-kilometrskega kanala za tovornni promet, znan kot Sutlej-Yamuna Link (SYL) [10], ki bi v Indiji povezal reki Sutlej in Jamuna. Projekt je namenjen za povezavo Gangesa, ki teče do vzhodne obale podceline, s točkami na zahodu prek Pakistana. Ko bo končan, bo SYL omogočal plovbo po celinskih vodah iz indijske vzhodne obale na zahodno obalo v Arabskem morju, ne da bi zaobšel skrajni južni del Indije po morju, kar bi močno skrajšalo prevozne razdalje, zmanjšalo pritisk na morska pristanišča, izognilo nevarnostim na morju, in ustvarilo poslovne priložnosti ob poti. Vendar pa je predlog naletel na težave in je bil predan Vrhovnemu sodišču Indije.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Sutlej valley". The Free Dictionary. 
  2. Asiatic Society of Bengal. Journal of the Asiatic Society of Bengal, Volume 17, Part 1. str. 210, paragraph two. 
  3. "Nathpa Jhakri Hydroelectric Power Project, India". power-technology.com. Pridobljeno dne 14 May 2011. 
  4. "Dams & barrages location map in India, Central Water Commission, GoI". Pridobljeno dne 2012-12-14. 
  5. Clift, Peter D.; Blusztajn, Jerzy (December 15, 2005). "Reorganization of the western Himalayan river system after five million years ago". Nature 438 (7070): 1001–1003. PMID 16355221. doi:10.1038/nature04379. 
  6. Mughal, M. R. Ancient Cholistan. Archaeology and Architecture. Rawalpindi-Lahore-Karachi: Ferozsons 1997, 2004
  7. Valdiya, K. S., in Dynamic Geology, Educational monographs published by J. N. Centre for Advanced Studies, Bangalore, University Press (Hyderabad), 1998.
  8. *Clift et al. 2012. "U-Pb zircon dating evidence for a Pleistocene Sarasvati River and capture of the Yamuna River." Geology, v. 40. [1]
  9. K.S. Valdiya. 2013. "The River Saraswati was a Himalayan-born river". Current Science 104 (01). [2]
  10. http://india.gov.in/sectors/water_resources/sutlej_link.php Sutlej-Yamuna Link

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: 29°23′N 71°02′E / 29.383°N 71.033°E / 29.383; 71.033