Maharadža

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Durbar (dvor) kneževine Pudukkotaj Maharadža z britanskimi oficirji.
Maharadža Patiale

Maharadža Mahārāja (/ˌmɑːhəˈrɑːə/; ki se tudi izgovarja kot Maharadžah, Maharadž, Moharadža, Muharazeh) je v jeziku Sanskrit naziv za "velikega vladarja", "velikega kralja" ali "visoki kralj".[1] Nekateri so vladali mogočnim državam neformalno imenovanih cesarstva kot npr. vladar maharadža Randžit Singh, ustanovitelj Sikhovskega cesarstva in maharadža Sri Gupta, ustanovitelj starodavnega indijskega Cesarstva Gupta. Vendar je naziv sčasoma izgubil na veličini, ker so nosilci imeli majhno realno moč, saj so se v Indiji plemiči s tem nazivom poskušali 'dvigniti' v rangu. Dogodilo se je enako kot v srednjeveški Evropi, ko je plemiški naziv vojvoda in še bolj grofa sčasoma razvodenel v smislu realne moči in vladavine.

Ženski ekvivalent Maharani (ali Moharani, Mahārādžñī, Maharadžin) označuje bodisi ženo maharadže (ali Maharane etc.), bodisi tudi državo, kjer je bilo običajno, da je lahko ženska vladala brez soproga. Vdova maharadže je poznana pod poimenovanjem Radžmata "kraljica mati".[2] Maharadža Kumar na splošno označuje sina maharadže, vendar so bile konkretne oznake, ki so jih uporabljali na posameznih dvorih različne kot npr. tudi Juvaradža za naslednika.

Etimološki izvor[uredi | uredi kodo]

Beseda maharadža izvira iz Sanskrita in je sestavljenka karmadhāraja iz besede mahānt- "velik" in rādžan "vladar, kralj"). To ima latinsko sopomenko magnum "veliki" in rex "kralj".[3][4] Zaradi glavnega vpliva Sanskrita na besednjak večine jezikov v Veliki Indiji in v Jugovzhodni Aziji, je izraz maharadža običajen v mnogih modernih jezikih Indije in v jezikih Jugovzhodne Azije kot so jeziki kannada, tamilščina, hindijščina, maratščina, radžastanščina, malvi jezik, telugu jezik, odija jezik, pandžabščina, bengalščina, silheti jezik, gudžaratščina, malajščina in tajščina. Naziv iz sanskrita maharadža se je bil izvorno uporabljal le za vladarje, ki so vladali velikim območjem in so imeli nižje podložne vladarje. Od srednjega veka pa so naziv uporabljali hindujski monarhi manjših držav s sklicevanjem na potomstvo ali izvor v starodavnih maharadžah.

Indijski podkontinent[uredi | uredi kodo]

Maharadže

Maharadža kot vladarski naslov[uredi | uredi kodo]

Maharadža Džasvant Singh II iz Marvarja, c. 1880. Posvečen Narsinghu. The Brooklyn Museum.

Na predvečer neodvisnosti Indije leta 1947 je Britanska Indija sestavljalo več kot 600 kneževin, ki so imele vsaka svojega vladarja navadno imenovanega radža ali rana ali takur (če so vladarji bili Hindujci) ali Navab (če so bili vladarji Muslimani).

Britanci so neposredno vladali dvem-tretjinam Indijski podkontinent; preostanek je bil pod posredno vladavino preko omenjenih knezov, ki so bili pod prevladujočim vplivom britanskih predstavnikov kot so bili rezidenti na njihovih dvorih.

Beseda maharadža se lahko razume, da enostavno pomeni "vladar" ali "kralj", ne glede na to, da v dobesednem prevodu pomeni "veliki kralj". To pa zaradi tega, ker je bilo le nekaj držav, kjer so bili dejansko močni in bogati vladarji, ki bi jih lahko imenovali 'veliki' monarhi; velika večina so bili le manjše kneževina, včasih malo večja od mesta ali skupine vasi. Vsekakor pa beseda lahko pomeni tudi cesarja v moderni rabi v Indiji.

Naziv maharadža ni bil veliko v uporabi pred britansko kolonizacijo, z njenim pričetkom pa so se mnogi hindujski radže in vladarji povzdignili v maharadže, ne glede na to, da so vladali le manjši posesti. Mnogokrat so jih povzdignili Britanci za pomoč Britancem v Afganistanu ali prvi svetovni vojni. Dva radža, ki sta tako postala maharadža v 20. stoletju sta bila maharadža Kočina in Maharadža Džagatdžit Singh iz Kapurtala.

Sestavljeni in nazivi dinastičnih vladarjev[uredi | uredi kodo]

  • Dharma-maharadža je bil religiozni naziv (v primerjavi z radžadharma) vladarjev dinastija Ganga.

V Mogulskem cesarstvu je bilo precej običajno, da se različnim knezom (dednim ali ne) podeli niz visokih naslovov kot stvar protokolarnega ranga. Mnogi od teh so bili vezani na naziv maharadže:

  • Maharadžadhiradža bahadur (ali maharadžadhiradž bahadur): veliki knez nad knezi, častni naziv, eno stopnjo višji od maharadžadhiradže.
  • Maharadžadhiradža (ali maharadžadhiradž): veliki knez nad knezi, častni naziv, eno stopnjo višji kot savai maharadža bahadur.
  • Savai maharadža bahadur: častni naziv, eno stopnjo višji kot savai maharadža. (izraz bahadur, izvorno pomeni 'pogumen' v mongolščini, je bil pogosto rabljen kot 'eno-stopnjo' višjer', in 'savai' je 'eno in četrt višje', i.e. stopnjo nad bahadur)
  • Savai maharadža: častni naziv eno stopnjo višji kot maharadža bahadur; podljen radžam iz Adžajgarh.
  • Maharaja bahadur: častni naziv eno stopnjo višje kot maharadža.

]]

Sri Panč Bada Mahārādžādhirādža Pritvi Narajan šah dev Nepalski.
Nj. Vis. Maharadžadhiradž Mirza Maharao Šri Sir Kengardži III savai bahadur, Rao iz Kutč, GCIE, KIH


Nekatere hindujske dinastije so uporabljale unikatne nazive, ki kot taki niso predstavljali kneževski rang npr. maharadža gaikvar iz Barode, maharadža scindia iz Kneževina Gvalior, maharadža holkar iz Indore, ki so bili iz treh zelo visoko rangiranih maratskih vladarskih hiš.

Plemstvo in častni naziv[uredi | uredi kodo]

Kot radža in različni drugi nazivi so tudi naziv maharadža večkrat podeljevali pomembnežem, ki niso imeli nobene kneževske države za sabo kot npr. zamindarjem.

Izveden kneževski naziv za kneze po krvnem sorodstvu[uredi | uredi kodo]

Mahardž kumar (ali maharadžkumar) pomeni maharadževega sina ali prestolonaslednika; ženski ekvivalent je maharadž kumari (maharadžkumari): hči od maharadže.

See also[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Tej Ram Sharma (1989), Politična zgodovina cesarstva Gupt: od Gupte do Skandagupte, Concept Publishing Company, ISBN 81-7022-251-6  Neznan parameter |citat= ni upoštevan (pomoč)
  2. Hansdev Patel (1998). Kraljevske družine in palace v Gudžaratu. Scorpion Cavendish. ISBN 1-900269-20-1.
  3. Thomas J. Samuelian (2000), Armenski izvori: pregled antičnih in sodobnih virov in teorij, Iravunq Publishing House  Neznan parameter |citat= ni upoštevan (pomoč)
  4. Horace G. Danner, Roger Noël, An introduction to an academic vocabulary: word clusters from Latin, Greek and German  Neznan parameter |citat= ni upoštevan (pomoč)