Navab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Navab (bengalščina: নবাব / নওয়াব, urdu: نواب, Devanagari: नवाब / नबाब, perzijska - arabščina: نواب) tudi napisano kot Nawaab, Navaab, Navab, Nowab, Nabob ali Nobab, je bil kraljevski naslov, ki je pomenil suverenega vladarja južnoazijske države, ki je v marsičem primerljiv z zahodnim naslovom kralja, odnos Navaba do indijskega cesarja je bil primerjiv z odnosom Saškega kralja do nemškega cesarja. [1] V zgodnjem obdobju je bil naslov ratificiran in podeljen s strani vladajočega mogulskega cesarja polavtonomnim muslimanskim vladarjem pokrajin ali knežjih držav na [indijski podcelini]], zvestim [[Mogulsko cesarstvo|mogulskemu cesarstvu] ] tj. Navabi Bengalije. Naslov je običajen med muslimanskimi vladarji Južne Azije kot enakovreden naslovu Maharadža, vendar ni izključno samo za muslimane.

"Navab" se običajno nanaša na moške in dobesedno pomeni "podkralj"; ženski ekvivalent je "Begum" ali "" Navab Begum "" ". Glavna naloga Navaba je bila, da podpira suverenost mogulskega cesarja skupaj z upravo določene pokrajine.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izraz "Navaab" se pogosto uporablja za označevanje kateregakoli muslimanskega vladarja v severni ali južni Indiji, medtem ko se je izraz "[nizam]]" uporabljal predvsem za visokega uradnika - dobesedno pomeni "guverner regije". Nizam iz Hyderabada je imel pod seboj več navabov: Navabi Cuddapaha, Sira, Radžamundrija, Kurnul, Čikakole idr. "Nizam" je bil njegov osebni naziv, ki mu ga je podelila mogulska vlada in temelji na izrazu "nazim", kar pomeni "višji uradnik". "Nazim" se še vedno uporablja za okrožne pobiralce davkov v mnogih delih Indije. Izraz "navab" je bil naziv podeljevan tudi Hindujcem in Sikhom, pa tudi velikim zamindarjem (zemljiškim posestnikom) in ne nujno vsem muslimanskim vladarjem. S propadom britanskega imperija so naslov in pristojnosti, ki so šle z njim, postale dedne v vladajočih družinah v različnih provincah. Naziv "navabi" je bil podeljen tudi kot osebno odlikovanje izredne moči, osebam in družinam, ki so vladale knežji državi za različne storitve vladi Britanske Indije. V nekaterih primerih so podeljene naslove spremljala tudi džagir darila, bodisi v denarnih prihodkih in dodatkih bodisi v posesti zemljišč. V obdobju britanske vladavine so poleg tradicionalnih naslovov, ki so jih voditelji že imeli zaradi vodstva, dobili naslove tudi poglavarji ali sardarji (upravitelji) velikih posesti ali pomembnih plemen. Navab je poimenovanje, ki kaže na politični rang in moč v mogulski upravni hierarhiji. V britanskem obdobju se je izraz uporabljal za podeljeni državni častni naziv ranga brez pritikajoče uradniške funkcije. „Navab“ je množinska oblika arabske besede naib (namestnik), vendar se uporablja v ednini. V hindujščini se je beseda navab „[in se] izgovarja kot nabab, in Anglo-Indijci, ki so bili takrat bolj pod vplivom hindujščine kot katerega koli drugega indijskega jezika, so na splošno izgovarjali nomenklaturo v hindujskem slogu. Med bengalskimi pisci v devetnajstem stoletju sta bili obliki, navab in nabab, aktualni in tudi zdaj imata obe besedi enak pomen med Bengalci. V smislu namestnika osrednje oblasti so bile pisarne navab v severni in južni Indiji. Obstaja močan razlog za domnevo, da je naslov "Navab" v smislu namestnika dobil veljavo preko Evropejcev, zlasti pri uradnikih iz Angleške vzhodnoindijske družbe, ki so ga vedno označevali kot navab ali nabab.

Robert Clive, srečanje z navabom Mir Džafarjem po bitki pri Plasseyu, naslikal Francis Hayman
General Navab Sir Sadek Mohamad Kan V, zadnji vladajoči navab Bahavalpura

Robert Clive je namestil Mir Džafarja kot masnada Bengalije, Biharja in Orise z naslovom "Navab", ne Nazim/Subahdar kot prej. Njegovi nasledniki so se vsi imenovali navabi. Leta 1793 so navabom odvzeli dolžnosti nizamata in ga spremenili v državnega upokojenca z novim naslovom - Navab Muršidabada. Pod britansko vladavino so navabi nadalje vladali raznim knežjim državam kot je bila f Avad, Amb, Bahavalpur, Balasinor, Baoni, Banganapale, Bopal, Kambaj, Džaora, Džunagad, Kurnul (glavno mesto Dekana), Kurvai, Mamdot, Multan, Palanpur, Pataudi, Radanpur, Rampur, Malerkotla, Sačin, Radžoli in Tonk. Drugi nekdanji vladarji, ki so nosili ta naziv, kot navabi Bengalije in Oudh, so Britanci ali drugi razlastili po koncu mogulske dinastije leta 1857. Izraz navab je dobil najširšo veljavo v devetnajstem stoletju. Da bi motivirala bengalske vladajoče razrede k sodelovanju v skupnosti, je Aucklandova uprava (1836–1842) uvedla sistem podeljevanja častnih naslovov človekoljubnim in družbeno vodilnim ljudem. Naziv "Navab" je bil običajno podeljen tistim vplivnim ljudem, ki so imeli neko povezavo z nadzorom zemljišč, naslov pa je bil pripisan imenu zadevnega posestva ali vasi, kot so Navab iz Dake, Navab iz Danbarija (Tangail), Navab iz Ratanpurja (Comila) in tako naprej. V poznem osemnajstem in zgodnjem devetnajstem stoletju se je v Angliji razvil razred Anglo-Indijcev, imenovan Nabobi (iz navab> nabab> nabob). Anglo-Indijci, ki so se v Britanijo vrnili z bajnim bogastvom, ki so ga naredili v Indiji in so poskušali svoje bogastvo spremeniti v moč ein lastnino, so jih njihovi sodobniki zasmehovali kot "nabobe".

Vladajoče družine navabov[uredi | uredi kodo]

Procesija Jusef Ali Kana, slika prikazuje odhod Jusef Kana na pot na zasedanje durbarja (Dvora) v Fatehgarhu leta 1859

Vladajoče družine ob pristopu k Indijski uniji[uredi | uredi kodo]

Neksanje dinastije knežjih držav v Indiji, ukinjene pred neodvisnostjo[uredi | uredi kodo]

Vladajoče družine ob priključitvi Pakistanu (vključno sedanji Bangladeš)[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Sir Robert, Lethbridge (1893). Zlati priročnik o Indiji. str. x.

Viri[uredi | uredi kodo]