Žveplov dioksid

Žveplov dioksid
Imena
	IUPAC ime žveplov dioksid
	Sistematično ime žveplov dioksid
	Druga imena žveplov oksid
Identifikatorji
Številka CAS	7446-09-5;
3D model (JSmol)	Interaktivna slika;
Beilstein	3535237
ChEBI	CHEBI:18422;
ChEMBL	ChEMBL1235997;
ChemSpider	1087;
ECHA InfoCard	100.028.359
EC število	231-195-2;
Število E	E220 (konzervansi)
Gmelin	1443
KEGG	D05961;
MeSH	Sulfur+dioxide
PubChem CID	1119;
RTECS število	WS4550000;
UNII	0UZA3422Q4;
UN število	1079, 2037
CompTox Dashboard (EPA)	DTXSID6029672 ;
	InChI InChI=1S/O2S/c1-3-2 Key: RAHZWNYVWXNFOC-UHFFFAOYSA-N; InChI=1/O2S/c1-3-2 Key: RAHZWNYVWXNFOC-UHFFFAOYAT;
	SMILES O=S=O;
Lastnosti
Kemijska formula	SO2
Molska masa	64,07 g/mol
Videz	brezbarvni plin
Gostota	2,551 g/L
Tališče	−75,5 °C (−103,9 °F; 197,7 K)
Vrelišče	−10 °C (14 °F; 263 K)
Topnost v vodi	22,97 g/100 mL (0 °C),; 11,58 g/100 mL (20 °C),; 9,4 g/100 mL (25ºC)
Topnost	metanol, etanol, aceton
Bazičnost (pKb)	1,81
Struktura
Oblika molekule	polarna
Termokemija
Specifična toplota, C	0,607 J K-1 g-1; (0 °C); 0,622 J K-1 g-1; (25 °C); 0,665 J K-1 g-1; (100 °C)
Standardna molarna; entropija So298	248,223 J K−1 mol−1
Std sežigna; entalpija (ΔcH⦵298)	-296,81 kJ mol−1
Nevarnosti
GHS piktogrami
Opozorilna beseda	Pozor
GHS stavki za nevarnost	H314, H331
NFPA 704 (diamant ognja)	0 3 0
	Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
LC50 (srednja koncentracija)	3000 ppm (miš, 30 min); 2520 ppm (podgana, 1 h)
LCLo (spodnja meja odmerka)	993 ppm (podgana, 20 min); 611 ppm (podgana, 5 h); 764 ppm (miš, 20 min); 1000 ppm (človek, 10 min); 3000 ppm (človek, 5 min)
	NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)	TWA 5 ppm (13 mg/m3)
REL (Priporočeno)	TWA 2 ppm (5 mg/m3) ST 5 ppm (13 mg/m3)
IDLH (Takojšnja nevarnost)	100 ppm
	Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
	Sklici infopolja

Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO₂. Ta pomemben plin je glavni produkt zgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO₂ je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.

SO₂ nastaja v ognjenikih in različnih industrijskih procesih. Ker premog in nafta vsebujeta različne količine žveplovih spojin, njuno zgorevanje ustvarja žveplov dioksid. Nadaljnja oksidacija SO₂ ob prisotnosti katalizatorjev, kot je NO₂ vodi do nastanka H₂SO₄, s tem pa do nastanka kislega dežja.

Opis, sestava in uporaba snovi[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid je brezbarven plin, jedkega vonja, strupen, v vodi se dobro raztaplja in pri tem nastane žveplova kislina.

Uporabljamo ga za razkuževanje (dezinfekcijo vinskih sodov), kot konzervans - E220 (suho sadje, žveplanje vina)), belilno sredstvo (papir, oblačila), uporabljen je tudi, kot hladilno sredstvo v hladilnikih za domačo uporabo, v komunali pa se uporablja za zdravljenje klorirane odpadne vode.

Pridobivamo ga na več načinov: pri zgorevanju žvepla ali vodikovega sulfida v zraku, s praženjem pirita, v laboratoriju ga pridobivajo z močnimi kislinami in natrijevim hidrogen sulfatom. Največji viri emisij žveplovega dioksida so elektrarne (zaradi zgorevanja fosilnih goriv), drugi industrijski obrati (proizvodnja cementa, pridobivanje kovin iz rude, kurjenje goriva, ki vsebujejo veliko žvepla (lokomotive, ladje ...)).

Žveplov dioksid povzroča neželene učinke na respiratornem sistemu (dihala), poveča simptome astme in povzroča težave pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic. Pri vdihovanju je strupen za ljudi in živali, pri veliki koncentraciji pa draži oči.

Fizikalne in kemijske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid je brezbarven plin, ki se ga da na enostaven način s hlajenjem utekočiniti(vrelišče -10,02ºC, tališče -72,5ºC). Izparilna entalpija pri vrelišču je velika 24,9 kJ/mol, zato lahko tekoči žveplov dioksid uporabljamo v hladilnikih. Žveplov dioksid se dobro raztaplja v vodi, pri čemer z vodo deloma reagira. Žveplov dioksid je tudi reducent. Raztopine živosrebrovih soli reducira do elementarnega živega srebra. V kombinaciji z močnejšimi reducenti je žveplov dioksid oksidant, ker pa je vez med kisikom in žveplom razmeroma močna, žveplov dioksid ne vzdržuje gorenje. Žveplov dioksid ni strupen, je pa dušeč plin, ki draži sluznice in dihala. V večjih koncentracijah je v ozračju škodljiv za žive organizme.

Pri stiku z oksidacijskimi sredstvi lahko pride do nevarne reakcije.

Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Vdihavanje: Akutna inhalativna toksičnost (LD50) 2520 ppm,
Čas izpostavitve: 1 h,
Preizkusna žival: podgana

Učinek žveplovega dioksida temelji v prvi vrsti na draženju in poškodovanju vlažnih sluznic zaradi tvorbe žveplaste kisline pri koncentracijah od 20 ppm dalje. Koncentracije od 400 ppm dalje pa so pri vdihovanju preko ene minute življenjsko nevarne. Zaradi hitre izparitve tekočega žveplovega dioksida pri kontaktu s kožo in s tem povezano ohladitvijo lahko pride do ozeblin.

Ekotoksikološki podatki[uredi | uredi kodo]

Žveplov dioksid rahlo ogroža vodo, zaradi spremembe pH in porabe kisika je možna ekološka škoda, zato je smrten za ribe.

Odstranjevanje[uredi | uredi kodo]

Snov je pakirana v povratne jeklenke, ki se morajo izpraznjene in nepoškodovane vrniti dobavitelju. Zastarane jeklenke se obravnavajo, kot staro železo. Pri odstranjevanju je treba upoštevati Pravilnik o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo UL RS 104/00(ES 94/62/EC).

Zakonsko predpisani podatki o predpisih[uredi | uredi kodo]

Številka v Dodatku I Direktive 67/548: 016-011-00-9
Simboli za nevarnost: T... strupeno
R-stavki: strupeno pri vdihavanju, povzroča opekline;
S-stavki: hranite zaklenjeno in izven dosega otrok, hraniti na dobro prezračevanem mestu,če pride v oči, takoj izpirati z obilo vode in poiskati zdravniško pomoč,nositi primerno zaščitno obleko, rokavice in zaščito za oči/obraz, ob nezgodi ali slabem počutju takoj poiskati zdravniško pomoč. Po možnosti pokažite etiketo.
Razred ogroženosti vode 1;

Predpisi – Informacije:

Zakon o kemikalijah – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS št.47/04)
Zakon o prevozu nevarnega blaga (Uradni list RS št.33/06)
Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS št.45/04)
Pravilnik o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih snovi (Uradni list RS št. 35/05)
Pravilnik o razvrščanju, označevanju in pakiranju nevarnih pripravkov (Uradni list RS št. 67/05

Mednarodni predpisi: Pri skladiščenju je treba upoštevati:

Zakon o vodnem režimu WHG§19g,TRG,TA Luft (Nemčija): razred IV, tč. 3.1.6
Kühn-Birett: Opomnik o nevarnih delovnih materialih, List A08
Hommel: Priročnik o nevarnih tovorih, List 214
Varnostni napotki Linde: št. 7: Ravnanje s tlačnimi posodami za pline

Sklici[uredi | uredi kodo]

↑ https://echa.europa.eu/information-on-chemicals/cl-inventory-database/-/discli/notification-details/115657/1409763
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0575«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
↑ ^3,0 ^3,1 »Sulfur dioxide«. Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

Viri[uredi | uredi kodo]

Splošna in anorganska kemija, Lazarini, Brenčič
varnostni list -Linde Gas

[1] ttps://echa.europa.eu/information-on-chemicals/cl-inventory-database/-/discli/notification-details/115657/1409763

[PGCH-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0575«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

[IDLH-3] 3,0 ^3,1 »Sulfur dioxide«. Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).

[1]

[3]

[2]