Sélestat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Sélestat
Pont Sélestat.JPG
Sélestat se nahaja v Francije
Sélestat
Sélestat se nahaja v Grand Est
Sélestat
48°15′34″N 7°27′15″E / 48.25944°N 7.45417°E / 48.25944; 7.45417Koordinati: 48°15′34″N 7°27′15″E / 48.25944°N 7.45417°E / 48.25944; 7.45417
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaBas-Rhin
OkrožjeSélestat
KantonSélestat
InterkomunalitetaSkupnost občin Sélestat
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Marcel Bauer
Površina
1
44,4 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
19.252
 • Gostota430 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
67462 /67600
Nadmorska višina165–184 m
(povp. 173 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Sélestat, do 1920 Schlestadt (alzaško Schlettstàdt, nemško Schlettstadt), je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin. Leta 1999 je naselje imelo 17.179 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v osrednji Alzaciji na levem bregu reke Ill, 22 km severno od Colmarja in 47 km južno od Strasbourga.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Sélestat je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Châtenois, Dieffenthal, Ebersheim, Ebersmunster, Kintzheim, Orschwiller, Scherwiller in La Vancelle z 28.082 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja Sélestat-Erstein, v katerem se nahajajo kantoni Barr, Benfeld, Erstein, Marckolsheim, Obernai, Sélestat in Villé s 134.907 prebivalci.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Vodni stolp
  • romanska cerkev Sainte-Foy (12.-13. stoletje),
  • gotska cerkev sv. Jurija (13.-15. stoletje,
  • baročni zvonik (1618),
  • vodni stolp,
  • Humanistična knjižnica z eno od najstarejših zbirk srednjeveških rokopisov in renesančnih knjig v Evropi. Njeno jedro predstavlja skoraj nedotaknjena knjižnica nemškega humanista Beatusa Rhenanusa, rojenega v Sélestatu.
  • mestna hiša (1788),
  • železniška postaja (1880),
  • sinagoga (1890).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.