Rosacea

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rosacea
Klasifikacija in zunanji viri

Starec in njegov vnuk, avtor Domenico Ghirlandaio prikazuje poškodbe na koži v pozni fazi bolezni rosacea[1]
MKB-10 L71
MKB-9 695.3
DiseasesDB 96
MedlinePlus 000879
eMedicine derm/377
MeSH D012393

Rosacea (tudi rozacea ali acne rosacea) je kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilni zardevanje obraza, razširjene žilice (telangiektazije), rdečina obraza, papule, pustule in v hudih primerih tudi gomoljasta zadebelitev nosu (rinofima). Najpogosteje prizadene ljudi med 30 in 50 letom starosti s svetlo kožo. Prizadene enako moške kot ženske, vendar pri moških poteka huje.

Etiologija[uredi | uredi kodo]

Vzrokov je več in še niso do konca pojasnjeni. K rozacei so nagnjeni duševno nestabilni (psiholabilni) ljudje, ki pogosteje zardevajo. Pomembne so hormonske spremembe (menopavza...), prebavne motnje (zaprtost, gastritis...), prehranski vplivi (začinjena, vroča, mastna hrana...) in zunanji fizikalni vplivi (mraz, vročina, veter...). Domneva se tudi, da na stanje vplivajo nenormalen nadzor nad krčenjem in širjenjem žil (vazomotorični nadzor), zmanjšana venska drenaža obraza, protitelesa na pršice Demodex folliculorum v lasnih mešičkih in okužba s Helicobacter pylori.

Simptomi in znaki[uredi | uredi kodo]

Spremembe so pri rozacei omejene predvsem na obraz in lasišče in se kažejo v 4 fazah (stopnjah):

  • Pre-rosacealna faza
  • Žilna (vaskularna) faza (stopnja 1)
  • Vnetna faza (stopnja 2)
  • Pozna faza (stopnja 3)

V pre-rozacealni fazi bolniki opažajo zardevanje, ki ga pogosto spremlja neprijetno zbadanje po obrazu. Pogosti sprožilci so izpostavljanje sončni svetlobi, čustveni stres, hladno ali vroče vreme, alkohol, začinjena hrana, telovadba, veter, kozmetika ter tople kopeli in hladne pijače. Ti simptomi vztrajajo tudi skozi ostale faze bolezni.

V žilni fazi se razvije rdečica obraza in oteklina (edem) z večimi telangiektazijami (razširjenimi žilami), verjetno kot rezultat nestabilnosti v uravnavanju razširjenosti žil (vazomotorična nestabilnost).

Pogosto sledi vnetna faza, pri kateri se razvijejo sterilne papule in pustule (podobne so aknam, zaradi česar rozaceo poimenujemo tudi akne odraslih).

Nekateri pacienti razvijejo pozno stopnjo rozacee, pri kateri pride do povečanja (hiperplazije) tkiva v licih in nosu (gomoljasta zadebelitev nosu ali rinofima) zaradi vnetja, odlaganja kolagena in povečanja (hiperplazije) žlez lojnic.

Faze pri rozacei si po navadi sledijo v zaporedju, čeprav se lahko pri nekaterih rozacea začne z vnetno fazo in preskoči prejšnja stanja. Zdravljenje lahko stanje povrne na zgodnejšo fazo pa tudi napredovanju v poznejše faze se lahko izognemo.

Očesna rozacea pogosto spremlja obrazno in se kaže kot vnetje različnih delov oči (vek, veznic, roženice...), kar povzroča srbenje, občutek tujka v očesu, rdečino in oteklino očesa.

Diagnoza in diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Diagnozo postavimo glede na izgled, ni specifičnih diagnostičnih testov. Starost bolnika ob začetku bolezni in odsotnost komedonov pomaga pri razločevanju rozacee od aken. Pomisliti moramo tudi na akne vulgaris, sistemski lupus eritematosus (SLE), sarkoidozo, fotodermatitis, kožne spremembe zaradi zdravil, granulom kože in perioralni dermatitis.

Zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Odsvetuje se uporaba dražečih čistil (alkohol) in kortikosteroidnih pripravkov za kožo ter izogibanje sprožilnim dejavnikom. Zdravimo morebitne prebavne težave, povezane s Helicobacter pylori. Lokalno se daje metronidazol, klindamicin, ketokonazol, azelainska kislina ali žveplo. Hujšo obliko zdravimo sistemsko z antibiotiki in retinoidi. Telangiektazije (razširjene žilice) odstranjujemo z elektrokoagulacijo ali laserjem. Rinofimo odstranimo z dermoabrazijo ali kirurško.

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Koepsell, Thomas (2002). "Domenico Ghirlandaio: An Old Man and His Grandson (ca 1480-1490)". Arch Pediatr Adolesc Med 156: 966. 

Vir:

  • Kansky, Aleksej (2002). Kožne in spolne bolezni (slovenščina). Ljubljana: Združenje slovenskih dermatologov. ISBN 961-238-058-9. 
  • "Dermatologic disorders". The Merk manual (angleščina). Pridobljeno dne 2009-08-29. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]