Lasišče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Lasišče
Layers of the scalp and meninges.png
Prikaz plasti lasišča ter možganskih ovojnic
Double cowlick.jpg
Latinsko: scalpus
Gray: subject #105 378
Arterija: supratrohlerna, supraorbital, povrhnja senčnična, okcipitalna
Vena: povrhnja senčnična, zadajnšnja vena uhlja, okcipitalna
Živec: supratrhlearni, supraorbitalni, veliki okcipitalni, mali okcipitalni
Limfa: okcipitalne, mastoidne bezgavke
MeSH: Scalp
Dorlands/Elsevier: s_03/12721502

Lasíšče, tudi skálp, je predel kože na glavi, iz katerega rastejo lasje.[1]

Anatomija[uredi | uredi kodo]

Lasišče sestoji iz 5 plasti:

  • koža − koža na lasišču je debelejša, s številnimi lasnimi mešički in lojnicami
  • vezivno tkivo – povezuje kožo in preprego ter predstavlja prehodno plast za živce in žile. Če se žila v vezivnem tkivu lasišča poškoduje, vezivno tkivo prepreči vazospazem in posledično so krvavitve v lasišču pogosto obilne
  • epikranialna preprega (aponevroza) − tanka kitasta struktura, ki spredaj prehaja na okcipitofrontalno mišico, ob straneh (lateralno) pa se nadaljuje v vezivno tkivo (senčnično oziroma temporalno fascijo)
  • mehko areolarno tkivo − povezuje prepprego s perikraniumom ter omogoča, da lahko se povrhnje zraščene tri plasti (koža, vezivo in preprega) gibljejo po perikraniumu
  • perikranium – gre za pokostnico lobanje

Prekrvljenost[uredi | uredi kodo]

Lasišče oskrbuje s krvjo pet parov žil odvodnic (arterij); tri izvirajo iz zunanje vratne (karotidne) arterije, dve pa iz notranje vratne (karotidne) arterije:

  • iz notranje vratne arterije
    • supratrohlearna arterija – izvira oftalmične veje notranje vratne arterije in s krvjo oskrbuje čelni del lasišča
    • supraorbitalna arterija − prav tako izvira oftalmične veje notranje vratne arterije, s krvjo oskrbuje stranska dela čela do temena
  • iz zunanje vratne arterije

Oživčenost[uredi | uredi kodo]

Lasišče oživčujejo naslednji živci:[2]

Bolezni[uredi | uredi kodo]

Lasišče lahko prizadenejo različne bolezni:[3][4]

  • suho lasišče – pogosto je posledica prekomernega umivanja s šamponom, česanja, sušenja s sušilnikom, čezmerne uporabe navijalk ali pogostega trajnega kodranja, barvanja ali beljenja. K suhosti las in lasišča pripomorejo tudi negativni vplivi okolja (močno sonce, morska voda, klorirana voda, temperaturne razlike in spremembe vlažnosti zraka);
  • mastno lasišče − je posledica povečanega izločanja žlez lojnic, kar imenujemo seboreja. Na izločanje žlez lojnic vplivajo predvsem spolni hormoni;
  • prhljaj – predstavlja blago obliko seboroičnega dermatitisa in je zelo pogosta bolezen lasišča. Seboroični dermatitis je vnetje, ki značilno prizadene tista področja kože, ki so zelo bogata z žlezami lojnicami, torej tudi lasišče in rob lasišča. Pomembno vlogo pri nastanku prhljaja imajo najverjetneje tudi kvasovke Pityrosporum ovale, ki sicer normalno naseljujejo kožo lasišča, pomemben vpliv ima tudi izločanje loja, ki je povezano z delovanjem spolnih hormonov, stanje pa poslabša tudi stres. Koža celotnega lasišča se drobno lušči, luščenje pa ni posledica suhosti lasišča;
  • temenice – so oblika seboroičnega dermatitisa pri dojenčkih, ki se pojavi najpogosteje v prvih šestih mesecih življenja in niso nevarne;
  • tinea lasišča – glivična okužba lasišča, ki se pojavlja skoraj izključno pri otrocih pred puberteto. V naših krajih je še posebej pogosta mikrosporija, okužba z glivico Microsporum canis, ki jo prenašajo predvsem mačke. Bolezen je nalezljiva in se lahko prenaša tudi med otroci. V lasišču so vidna okrogla luščeča žarišča, lasje so odlomljeni tik ob lasišču. Zdravimo jo z protiglivičnimi zdravili:
  • izpadanje las – je lahko delno ali popolno in lahko ima različne vzroke;
  • ušivost
  • lojne ciste − ker je lasišče bogato z lojnicami, se na tem delu telesa najpogosteje pojavljajo lojne ciste[5]
  • luskavica – lahko prizadene katerikoli predel kože, pogosto tudi lasišče;
  • ....

Sklici[uredi | uredi kodo]