Rodik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rodik
Razglednica Rodika 1912.jpg
Rodik is located in Slovenija
Rodik
Rodik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°37′32.98″N 13°58′48.61″E / 45.6258278°N 13.9801694°E / 45.6258278; 13.9801694Koordinati: 45°37′32.98″N 13°58′48.61″E / 45.6258278°N 13.9801694°E / 45.6258278; 13.9801694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Obalno - kraška regija
Tradicionalna pokrajina Primorska
Občina Hrpelje - Kozina
Površina
 • Skupno 10,99 km2
Nadmorska višina 575 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 325
 • Gostota 30 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 6240 Kozina
Zemljevidi Najdi.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).
Rodik - Vas
LegaObčina Hrpelje - Kozina
RKD št.16061 (opis enote)[2]

Rodik je naselje v Občini Hrpelje - Kozina.

Rodik stoji ob vznožju Brkinov, na sečišču dveh svetov. Kraški in brkinski svet loči bel kamen, ki je v spodnjem delu vasi. Stari del gručaste vasi, je na pobočju nad staro cesto Divača, - Kozina, novo naselje pa se steza od železniškega mostu v smeri proti Kozini. Vas leži na nadmorski višini 540 – 620 m. Od juga proti severu ga obkrožata griča Maganka in Čelevo ter višje vzpetine Čuk, Luza in Tabor. Rodik ima ulice in sicer: Podluza, Babenci, Plajnar, Dulanja in Guranja ulica, Na vasi, Sončna pot in Staze. Novo naselje pa je na Krasu in Dgnje.

Od nekdaj so bili Rodičani podjetni, saj so se v poletnem času umikali na senike, da so lahko sobe oddajali »tržaški gospodi«, vas je vedno imela gostilne in trgovino, osnovno šolo, rudnik, dom ostarelih, veliko živinoreje, ovčjereje ter sadjarstvo. Dobra je bila tudi prometna infrastruktura, tako je Rodik imel cestno povezavo in železniško progo. Imel je tudi lasten vodovod iz časa Marije Terezije. Voda je bila napeljana po ulicah, sredi vasi pa je tudi star vodnjak. Da so pogozdili kraške goličave je že v letih 1853-1871 poskrbel idrijski rojak Jožef Schöpf.

Rodičani smo ponosni tudi na bogato kulturno dediščino, saj je v vasi delovalo kulturno društvo Josip Jurčič, tamburaški orkester ter pevski zbor.

Seveda je razvoj in način življenja spremenil tok dogodkov. Ostale so gostilne, trgovina, razvija se kmečki turizem, ceste so boljše, posodobila pa se je tudi železniška povezava, ki služi predvsem prevozu tovora. Vodovod je bil popolnoma obnovljen, prav tako napeljava. Vodo dobimo iz Brestoviškega vodovoda, ki je preko Rodika speljan na Kozino in Koper. V zadnjem desetletju je bilo obnovljeno pokopališče, zgrajena je bila mrliška vežica, obnovljen znameniti vaški vodnjak z izvirno vodo, hišica sredi polja, ki ji domačini rečemo pil, urejena je tudi razsvetljava. Cerkev sv. Trojice je bila prenovljena v več etapah, ravno tako zvonik, ki je dobil tudi novo uro. Sredi vasi stoji spomenik, ki spominja na mlade rodiške žrtve v drugi svetovni vojni.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 16061". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.