Ratbod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ratbod
prefekt Vzhodne prefekture
Vladanjepribližno od 832 in približno do leta 854
NaslednikKarlman II.
Rojstvodatum neznan
Smrtdatum neznan

Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.

Okrog leta 832 je postal predstojnik v Vzhodni prefekturi, ki je tedaj zajemala območje Karantanije, nekdanje Karaniole, Zgornje Panonije in Spodnje Panonije. Kasneje je postal upornik proti osrednji frankovski oblasti.

Razmerje do Pribine[uredi | uredi kodo]

Ratbod je leta 833 sprejel nitranskega kneza Pribino, ki je pred velikomoravskim knezom Mojmirjem zbežal k Frankom.[1][2] Kralj Ludvik Pobožni je Pribino naredil za frankovskega vazala, podrejenega Ratbodu. Morda je ravno to razmerje podrejenosti razlog za poslabšanje odnosov med Pribino in Ratbodom, zaradi česar je Pribina s sinom Kocljem zbežal k Bolgarom v Srem, od tam pa k bolgarskemu vazalu Ratimirju, ki je vladal na področju nekdanje kneževine Ljudevita Posavskega v spodnje-panonski regiji.[1] Nastanitev prebežnikov pri Ratimirju so Franki verjetno izrabili kot povod za vojno, s katero so leta 838 Ratimirja vrgli iz oblasti.[3][4] Toda okrog leta 840 sta Ratbod in Pribina po posredovanju karniolskega grofa Salacha pomirila.[1][3]

Ratbodov neuspeli upor[uredi | uredi kodo]

Velika oblast je vzhodnega prefekta Ratboda privedla do upora okrog leta 855[5] Ratbod se je pri poskusu osamosvojitve povezal z velikomoravskim vladarjem Rastislavom, posledično pa ga je vladar Ludvik Nemški odstavil in mu zaplenil premoženje.[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  2. 2,0 2,1 Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 144-145.
  3. 3,0 3,1 Goldberg, Eric Joseph (2006): Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University Press. Str. 84-85.
  4. Klaić Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zgreb, Knjižara Lav. Hartmana. Str. 48.
  5. upor se je zgodil nekje med letoma 854 in 855; primerjaj z: Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 247,263; Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str.76; Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 145.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Goldberg, Eric Joseph (2006): Struggle for Empire: Kingship and Conflict under Louis the German, 817-876. USA, Cornell University Press.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Klaić Vjekoslav (1899): Povijest Hrvata od najstarijih vremena do svršetka XIX. Stolječa. Svezak prvi. Zgreb, Knjižara Lav. Hartmana
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.