Helmwin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Helmwin
Grof Karantanije
Vladanje od okrog 828 (morda že od 820)
Predhodnik Etgar, knez Karantanije
Naslednik Albgar, grof Karantanije
Rojstvo datum neznan
Smrt datum neznan

Helmwin, karantanski grof

Okrog leta 828 (in ne prej kot leta 820) je postal oblastnik v Karantaniji, kjer je kot frankovski grof nasledil karantanskega kneza Etgarja. Bil je bavarskega rodu, o njegovem življenju pa ni ohranjeno ničesar drugega kot to, da je bil vojvoda bavarskega rodu, ki je imel Karantanijo dano v grofovsko upravo.[1][2]

Verjeten padec karantanskih narodnih knezov[uredi | uredi kodo]

Karantansko ozemlje

Morda že po uporu Ljudevita Posavskega,[3][4] najkasneje pa s frankovsko upravno iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,[4] so s Helmwinom na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii), ki so imeli deželo v grofovski upravi (in comitatum).[1] Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega kneza Etgarja. Na to sklepajo predvsem iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, Karniolci in Avari kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,[4][5] kot drugo pa se v sami Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.[6]

Alternativni pogledi o dogodkih med letoma 820 in 822[uredi | uredi kodo]

Pojavljajo se mnenja, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.[2] Po bolj radikalnem, a na splošno nesprejetem pogledu so ti vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii) pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi dobili še grofovsko upravo. [7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  2. 2,0 2,1 Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 184-185.
  3. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.
  4. 4,0 4,1 4,2 Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani CET131 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 73
  6. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246.
  7. primerjaj z: Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar. Str. 26.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar.

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]