Stojmir

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stojmir
Knez Karantanije
Vladanjev začetku 9. stoletja
PredhodnikSemik
NaslednikEtgar
Rojstvo8. stoletje[1]
Smrt9. stoletje[2]

Knez Stojmir (v prvih zapisih kot Ztoimar[3]), karantanski knez.

Je tretji v zaporedju štirih karantanskih knezov iz časa med 896 in 828[4][5], o katerih se nam je neposredno ohranilo le njihovo ime. Tega vladarja iz začetka 9. stoletja ne moremo povezovati s tedanjimi dogodki in drugimi osebnostmi, prav tako ničesar ne vemo o njegovem delovanju in življenju. Na splošno so knezi Pribislav, Semik, Stojmir in Etgar vladali v času, ko so bili v tej deželi mejni grofje Goteram, Werinhar, Albrik, Got(a)frid in Gerold.[4] Ime Stojmir izvira iz slovanskega korena *stojati/stojǫ v pomenu stati, obstati, obstoj, obstojen.[6][7]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880)Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
  2. Kos M. Stojmir, karantanski knez (med 720 in 785–med 820 in 880) - Slovenska biografijaZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
  3. Kos Milko (1902).Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku . Ljubljana, Lenova družba, str. 366.
  4. 4,0 4,1 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum.Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  5. Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 207.
  6. Makarovič Gorazd (2001). Pričevanja imen o Alpskih Slovankah. Etnolog, letnik 2001, številka 11. Str. 28.
  7. Snoj Marko (2003). Slovenski etimološki slovar. 2., pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Modrijan, 2003.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  • -- (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]