Gundakar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gundakar
grof Karantanije
od 863 tudi prefekt Vzhodne prefekture
Vladanje Po letu 860 - 869
Predhodnik Pabo v Karantaniji;
Karlman v Vzhodni prefekturi
Rojstvo datum neznan
Smrt 869

Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.

Bil je frankovski grof in kasneje tudi prefekt v Karantaniji. Na oblast ga je postavil uporniški princ Karlman, življenje pa je izgubil kot zaveznik Velikomoravske in Kocljeve Spodnje Panonije.

Vzpon in padec Gundakarja[uredi | uredi kodo]

Gundakarjevo kariero je omogočil Karlmanov upor proti očetu Ludviku Nemškemu v letu 858.[1][2] Zaradi tega upora je dotedanji karantanski grof Pabo okrog leta 860 izgubil oblast. Kmalu mu je na mestu karantanskega grofa sledil Gundakar, ki ga je nastavil uporni Karlman II. Toda Gundakar je ob drugem Karlmanovem uporu leta 863 z vso svojo karantansko vojsko prestopil na stran Ludvika, za nagrado pa se je Gundakarjeva oblast razširila še nad celotno Vzhodno prefekturo, ki v tem času že nosi ime Karantanija.[1][3][4] Leta 869 se je Gundakar skupaj s Kocljem povezal z Velikomoravsko in se uprl, s čimer je postala ogrožena vsa vzhodna meja, saj so na severu prav ta čas Polabski Slovani vdrli v Turingijo, Čehi pa na Bavarsko; toda med tem, ko so Kocelj in Velikomoravci slavili uspeh, je Gundakar padel v boju na Moravskem.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 1,2 Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 146.
  2. ^ Kos Milko (1934). Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  3. ^ Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 263,264.
  4. ^ Wolfram Herwig (1995). Salzburg, Bayern, Österreich: die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit. Avstrija, R. Oldenbourg Verlag. Str. 78.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Grafenauer Bogo (2000). Karantanija: Izbrane razprave in članki. Ljubljana, Slovenska matica.
  • Wolfram Herwig (1995). Salzburg, Bayern, Österreich: die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit. Avstrija, R. Oldenbourg Verlag.

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]