Albgar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Albgar
Grof Karantanije
Vladanjev tridesetih ali štiridesetih letih 9. stoletja
PredhodnikHelmwin , grof Karantanije
NaslednikPabo, grof Karantanije
Rojstvodatum neznan
Smrtdatum neznan
Karantansko ozemlje do leta 860

Albgar, bavarski plemič.

Bil je drugi od treh vojvod bavarskega rodu, ki so imeli Karantanijo približno od leta 828 pa do leta 860 v frankovski grofovski upravi.[1] O Albgarju se nam je zanesljivo ohranilo le njegovo ime,[2][3] čeprav je mogoče istoveten z nečakom furlanskega grofa Unruocha Albgarjem, ki je leta 817 potoval v Dalmacijo.[1] Vsekakor ima leta 844 grofovsko upravo v rokah Pabo; torej se je Albgarjeva vladavina morala končati v tridesetih letih ali v zgodnjih štiridesetih letih 9. stoletja.[1][2]

Albgar je sicer drugi izmed treh karantanskih vladarjev, ki veljajo za vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii), ki so imeli deželo v grofovski upravi (in comitatum). [1] Med zgodovinarji prevladuje mnenje, da so Karantanci najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj bavarski vojvoda vladal kot karantanski grof. Po alternativnem pogledu so ti vojvode bavarskega rodu (duces Bagoarii) pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi dobili še grofovsko upravo. [4]


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Kos Milko. Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.
  2. 2,0 2,1 Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 185.
  3. Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.str. 5.
  4. primerjaj z: Šavli Jožko (1995): Slovenija: podoba evropskega naroda. Bilje, Humar. Str. 26.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Grafenauer Bogo (1955). Zgodovina slovenskega naroda. Ljubljana, Kmečka knjiga.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.

Zunanji viri[uredi | uredi kodo]