Racionalna vrsta zeta je v matematiki predstavitev poljubnega realnega števila z neskončno vrsto , ki vsebuje racionalna števila , z Riemannovo funkcijo ζ(s ) ali Hurvitzevo funkcijo ζ(s , q ) . Posebej je za dano realno število
x
{\displaystyle x\,}
racionalna vrsta ζ dana kot:
x
=
∑
n
=
2
∞
q
n
ζ
(
n
,
m
)
,
{\displaystyle x=\sum _{n=2}^{\infty }q_{n}\zeta (n,m)\!\,,}
kjer je
q
n
{\displaystyle q_{n}\,}
racionalno število, vrednost
m
{\displaystyle m\,}
je fiksna,
ζ
(
s
,
m
)
{\displaystyle \zeta (s,m)\,}
pa je Hurwitzeva funkcija ζ. Ni težko pokazati, da se na ta način lahko predstavi vsako realno število
x
{\displaystyle x\,}
.
Za celo število
m
>
1
{\displaystyle m>1\ }
je:
x
=
∑
n
=
2
∞
q
n
[
ζ
(
n
)
−
∑
k
=
1
m
−
1
k
−
n
]
.
{\displaystyle x=\sum _{n=2}^{\infty }q_{n}\left[\zeta (n)-\sum _{k=1}^{m-1}k^{-n}\right]\!\,.}
Za
m
=
2
{\displaystyle m=2\,}
ima več zanimivih števil preproste izraze kot racionalne vrste ζ:
1
=
∑
n
=
2
∞
[
ζ
(
n
)
−
1
]
{\displaystyle 1=\sum _{n=2}^{\infty }\left[\zeta (n)-1\right]\!\,}
in:
1
−
γ
=
∑
n
=
2
∞
1
n
[
ζ
(
n
)
−
1
]
=
0
,
422784335098
…
,
{\displaystyle 1-\gamma =\sum _{n=2}^{\infty }{\frac {1}{n}}\left[\zeta (n)-1\right]=0,422784335098\ldots \!\,,}
(OEIS A153810 ),
kjer je γ Euler-Mascheronijeva konstanta . Vrsta:
ln
2
=
∑
n
=
1
∞
1
n
[
ζ
(
2
n
)
−
1
]
{\displaystyle \ln 2=\sum _{n=1}^{\infty }{\frac {1}{n}}\left[\zeta (2n)-1\right]\!\,}
sledi iz vsote Gauss-Kuzminove porazdelitve . Obstajata tudi vrsti za število π :
ln
π
=
∑
n
=
2
∞
2
(
3
/
2
)
n
−
3
n
[
ζ
(
n
)
−
1
]
{\displaystyle \ln \pi =\sum _{n=2}^{\infty }{\frac {2(3/2)^{n}-3}{n}}\left[\zeta (n)-1\right]\!\,}
in:
13
30
−
π
8
=
∑
n
=
1
∞
1
4
2
n
[
ζ
(
2
n
)
−
1
]
,
{\displaystyle {\frac {13}{30}}-{\frac {\pi }{8}}=\sum _{n=1}^{\infty }{\frac {1}{4^{2n}}}\left[\zeta (2n)-1\right]\!\,,}
ki je pomembna zaradi hitre konvergence. Zadnja vrsta sledi iz splošne enakosti:
∑
n
=
1
∞
(
−
1
)
n
t
2
n
[
ζ
(
2
n
)
−
1
]
=
t
2
1
+
t
2
+
1
−
π
t
2
−
π
t
e
2
π
t
−
1
,
{\displaystyle \sum _{n=1}^{\infty }(-1)^{n}t^{2n}\left[\zeta (2n)-1\right]={\frac {t^{2}}{1+t^{2}}}+{\frac {1-\pi t}{2}}-{\frac {\pi t}{e^{2\pi t}-1}}\!\,,}
ki sledi iz rodovne funkcije za Bernoullijeva števila
B
n
{\displaystyle B_{n}\,}
:
x
e
x
−
1
=
∑
n
=
0
∞
B
n
t
n
n
!
.
{\displaystyle {\frac {x}{e^{x}-1}}=\sum _{n=0}^{\infty }B_{n}{\frac {t^{n}}{n!}}\!\,.}
Adamchik in Srivastava sta podala podobno vrsto:[ 1]
∑
n
=
1
∞
t
2
n
n
ζ
(
2
n
)
=
ln
(
π
t
sin
(
π
t
)
)
.
{\displaystyle \sum _{n=1}^{\infty }{\frac {t^{2n}}{n}}\zeta (2n)=\ln \left({\frac {\pi t}{\sin(\pi t)}}\right)\!\,.}
Iz Taylorjeve vste za funkcijo poligama v točki
z
=
1
{\displaystyle z=1\,}
se lahko ipelje več dodatnih povezanih izrazov. Taylorejeva vrsta v tej točki je:
ψ
(
m
)
(
z
+
1
)
=
∑
k
=
0
∞
(
−
1
)
m
+
k
+
1
(
m
+
k
)
!
ζ
(
m
+
k
+
1
)
z
k
k
!
.
{\displaystyle \psi ^{(m)}(z+1)=\sum _{k=0}^{\infty }(-1)^{m+k+1}(m+k)!\;\zeta (m+k+1)\;{\frac {z^{k}}{k!}}\!\,.}
Vrsta konvergira za
|
z
|
<
1
{\displaystyle |z|<1\,}
. Posebni primer je:
∑
n
=
2
∞
t
n
[
ζ
(
n
)
−
1
]
=
−
t
[
γ
+
ψ
(
1
−
t
)
−
t
1
−
t
]
,
(
|
t
|
<
2
)
.
{\displaystyle \sum _{n=2}^{\infty }t^{n}\left[\zeta (n)-1\right]=-t\left[\gamma +\psi (1-t)-{\frac {t}{1-t}}\right],\qquad (|t|<2)\!\,.}
Tukaj je ψ funkcija digama ,
ψ
(
m
)
{\displaystyle \psi ^{(m)}\,}
pa je funkcija poligama. Lahko se izpelje več vrst z binomskimi koeficienti :
∑
k
=
0
∞
(
k
+
ν
+
1
k
)
[
ζ
(
k
+
ν
+
2
)
−
1
]
=
ζ
(
ν
+
2
)
,
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }{k+\nu +1 \choose k}\left[\zeta (k+\nu +2)-1\right]=\zeta (\nu +2)\!\,,}
kjer je
ν
{\displaystyle \nu \,}
kompleksno število . Izraz sledi iz razvoja v vrsto Hurwitzeve ζ:
ζ
(
s
,
x
+
y
)
=
∑
k
=
0
∞
(
s
+
k
−
1
s
−
1
)
(
−
y
)
k
ζ
(
s
+
k
,
x
)
{\displaystyle \zeta (s,x+y)=\sum _{k=0}^{\infty }{s+k-1 \choose s-1}(-y)^{k}\zeta (s+k,x)\!\,}
v točki
y
=
−
1
{\displaystyle y=-1\,}
. Podobne vrste se lahko izpeljejo s preprosto algebro:
∑
k
=
0
∞
(
k
+
ν
+
1
k
+
1
)
[
ζ
(
k
+
ν
+
2
)
−
1
]
=
1
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }{k+\nu +1 \choose k+1}\left[\zeta (k+\nu +2)-1\right]=1\!\,}
in alternirajoče vrste :
∑
k
=
0
∞
(
−
1
)
k
(
k
+
ν
+
1
k
+
1
)
[
ζ
(
k
+
ν
+
2
)
−
1
]
=
2
−
(
ν
+
1
)
,
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }(-1)^{k}{k+\nu +1 \choose k+1}\left[\zeta (k+\nu +2)-1\right]=2^{-(\nu +1)}\!\,,}
∑
k
=
0
∞
(
−
1
)
k
(
k
+
ν
+
1
k
+
2
)
[
ζ
(
k
+
ν
+
2
)
−
1
]
=
ν
[
ζ
(
ν
+
1
)
−
1
]
−
2
−
ν
,
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }(-1)^{k}{k+\nu +1 \choose k+2}\left[\zeta (k+\nu +2)-1\right]=\nu \left[\zeta (\nu +1)-1\right]-2^{-\nu }\!\,,}
∑
k
=
0
∞
(
−
1
)
k
(
k
+
ν
+
1
k
)
[
ζ
(
k
+
ν
+
2
)
−
1
]
=
ζ
(
ν
+
2
)
−
1
−
2
−
(
ν
+
2
)
.
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }(-1)^{k}{k+\nu +1 \choose k}\left[\zeta (k+\nu +2)-1\right]=\zeta (\nu +2)-1-2^{-(\nu +2)}\!\,.}
Za celo število
n
≥
0
{\displaystyle n\geq 0\,}
se lahko vrsta:
S
n
=
∑
k
=
0
∞
(
k
+
n
k
)
[
ζ
(
k
+
n
+
2
)
−
1
]
{\displaystyle S_{n}=\sum _{k=0}^{\infty }{k+n \choose k}\left[\zeta (k+n+2)-1\right]\!\,}
zapiše kot končna vsota:
S
n
=
(
−
1
)
n
[
1
+
∑
k
=
1
n
ζ
(
k
+
1
)
]
.
{\displaystyle S_{n}=(-1)^{n}\left[1+\sum _{k=1}^{n}\zeta (k+1)\right]\!\,.}
Izraz sledi iz preproste rekurzivne enačbe
S
n
+
S
n
+
1
=
ζ
(
n
+
2
)
{\displaystyle S_{n}+S_{n+1}=\zeta (n+2)\,}
.
Naslednja vrsta:
T
n
=
∑
k
=
0
∞
(
k
+
n
−
1
k
)
[
ζ
(
k
+
n
+
2
)
−
1
]
{\displaystyle T_{n}=\sum _{k=0}^{\infty }{k+n-1 \choose k}\left[\zeta (k+n+2)-1\right]\!\,}
se lahko za celo število
n
≥
1
{\displaystyle n\geq 1\,}
zapiše kot:
T
n
=
(
−
1
)
n
+
1
[
n
+
1
−
ζ
(
2
)
+
∑
k
=
1
n
−
1
(
−
1
)
k
(
n
−
k
)
ζ
(
k
+
1
)
]
.
{\displaystyle T_{n}=(-1)^{n+1}\left[n+1-\zeta (2)+\sum _{k=1}^{n-1}(-1)^{k}(n-k)\zeta (k+1)\right]\!\,.}
Izraz sledi iz enakosti
T
n
+
T
n
+
1
=
S
n
{\displaystyle T_{n}+T_{n+1}=S_{n}\,}
. Ta proces se lahko uporabi rekurzivno za končno vsoto splošnih izrazov oblike:
∑
k
=
0
∞
(
k
+
n
−
m
k
)
[
ζ
(
k
+
n
+
2
)
−
1
]
,
(
m
∈
Z
+
)
.
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }{k+n-m \choose k}\left[\zeta (k+n+2)-1\right],\qquad (m\in \mathbb {Z} ^{+})\!\,.}
Podobne vrste se lahko razvijejo z raziskovanjem Hurwitzeve funkcije ζ za polcela števila . Tako je na primer vrsta:
∑
k
=
0
∞
ζ
(
k
+
n
+
2
)
−
1
2
k
(
n
+
k
+
1
n
+
1
)
=
(
2
n
+
2
−
1
)
ζ
(
n
+
2
)
−
1
.
{\displaystyle \sum _{k=0}^{\infty }{\frac {\zeta (k+n+2)-1}{2^{k}}}{{n+k+1} \choose {n+1}}=\left(2^{n+2}-1\right)\zeta (n+2)-1\!\,.}
Adamchik in Srivastava sta podala vrsti:[ 1]
∑
n
=
2
∞
n
m
[
ζ
(
n
)
−
1
]
=
+
∑
k
=
1
m
k
!
S
(
m
+
1
,
k
+
1
)
ζ
(
k
+
1
)
,
{\displaystyle \sum _{n=2}^{\infty }n^{m}\left[\zeta (n)-1\right]=\,+\sum _{k=1}^{m}k!\;S(m+1,k+1)\zeta (k+1)\!\ ,}
in:
∑
n
=
2
∞
(
−
1
)
n
n
m
[
ζ
(
n
)
−
1
]
=
−
1
+
1
−
2
m
+
1
m
+
1
B
m
+
1
−
∑
k
=
1
m
(
−
1
)
k
k
!
S
(
m
+
1
,
k
+
1
)
ζ
(
k
+
1
)
,
{\displaystyle \sum _{n=2}^{\infty }(-1)^{n}n^{m}\left[\zeta (n)-1\right]=-1\,+\,{\frac {1-2^{m+1}}{m+1}}B_{m+1}\,-\sum _{k=1}^{m}(-1)^{k}k!\;S(m+1,k+1)\zeta (k+1)\!\,,}
kjer so
B
k
{\displaystyle B_{k}\,}
Bernoullijeva števila,
S
(
m
,
k
)
{\displaystyle S(m,k)\,}
pa Stirlingova števila 2. vrste .
Drugi konstanti s pomembnima racionalnima vrstama ζ sta na primer:
Borwein, Jonathan Michael ; Bradley, David M.; Crandall, Richard E. (2000), »Computational Strategies for the Riemann Zeta Function« (PDF) , J. Comp. App. Math. , 121 (1–2): 247–296, doi :10.1016/s0377-0427(00)00336-8 , arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 25. septembra 2006, pridobljeno 19. julija 2015
Adamchik, Victor S.; Srivastava, H. M. (1998), »Some series of the zeta and related functions« (PDF) , Analysis , 18 : 131–144, doi :10.1524/anly.1998.18.2.131 , arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. septembra 2011, pridobljeno 19. julija 2015