Pojdi na vsebino

Prefektura Hjogo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Prefektura Hjogo

兵庫県
Prefektura
Japonska transkripcije
 • japonščina兵庫県
 • RomadžiHjogo-ken
Zastava Prefektura Hjogo
Zastava		Uradni logotip Prefektura Hjogo
Simbol
Lega Prefektura Hjogo
Koordinati: 34°41′26.94″N 135°10′59.08″E / 34.6908167°N 135.1830778°E / 34.6908167; 135.1830778
Država Japonska
RegijaKansai
OtokHonšu
glavno mestoKobe
Pooddelkiokrožje: 8, občine: 41
Upravljanje
 • GuvernerMotohiko Saitō (od avgusta 2021)
Površina
 • Skupno8.400,94 km2
Rang12.
Prebivalstvo
 (1. junij 2019)
 • Skupno5.469.762
 • Rang7.
 • Gostota650 preb./km2
Koda ISO 3166JP-28
Spletna stranweb.pref.hyogo.lg.jp/fl/english/
grad Himedži v Himedžiju, na seznamu Unescove svetovne dediščine

Prefektura Hjogo (兵庫県, Hyōgo-ken) je prefektura na Japonskem v regiji Kansai na otoku Honšu.[1] Prefektura Hjogo ima 5.469.762 prebivalcev (od 1. junija 2019) in ima geografsko območje veliko 8400 kvadratnih kilometrov. Meji na prefekturo Kjoto na vzhodu, na prefekturo Osaka na jugovzhodu ter na prefekturi Okajama in prefekturi Totori na zahodu.

Kobe je glavno in največje mesto prefekture Hjogo in sedmo največje mesto na Japonskem, z drugimi večjimi mesti, vključno s Himedži, Nišinomija in Amagasaki.[2] Celina prefekture Hjogo se razteza od Japonskega morja do Notranjega morja Seto, kjer sta otok Avadži in majhen arhipelag otokov, ki pripadajo prefekturi. Prefektura Hjogo je glavno gospodarsko središče, prometno središče in turistična destinacija na zahodu Japonske, saj je 20 % ozemlja prefekture označeno kot naravni parki. Je del metropolitanskega območja Keihanšin, druge najbolj naseljene urbane regije na Japonskem za širšim območjem Tokia in ene najbolj produktivnih regij na svetu glede na BDP.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Zemljevid prefekture Hyogo z nekdanjimi mejami provinc in trenutnimi uradi prefekture..
1.□Kobe mesto (razdeljen med provinci Harima in Setcu)
2.■Setcu (Hanšin jug)
3.■Setcu (Hanšin sever)
4.■Harima vzhod
5.■Harima sever
6.■Harima Central
7.■Harima zahod
9.■Tanba
8.■Tadžima
10.■Avadži
Območja onkraj zahodne Harime so pripadala Mimasaki (sever) in Bizenu (južno)

Današnja prefektura Hjogo vključuje nekdanje province Harima, Tadžima, Avadži ter dele Tanba in Setcu.[3]

Leta 1180, ob koncu obdobja Heian, so se cesar Antoku, Taira no Kijomori in cesarski dvor za kratek čas preselili v Fukuharo, v današnje mesto Kobe. Tam je glavno mesto ostalo pet mesecev.

Grad Himedži, Unescov seznam svetovne dediščine, je v mestu Himedži.

Južno prefekturo Hjogo je močno opustošil Veliki potres v Hanšinu z močjo 6,9 Mw leta 1995, ki je uničil glavne dele Kobeja in Avadžija ter Takarazuke in sosednje prefekture Osaka, pri čemer je umrlo skoraj 6500 ljudi.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Hjogo ima obalo na dveh morjih: na severu je Japonsko morje, na jugu pa Notranje morje Seto. Na otoku Avadži Hjogo meji na obalo Tihega oceana v prelivu Kii. Severni del je redko poseljen, razen mesta Tojoka, osrednje višavje pa je naseljeno le z majhnimi vasmi. Večina prebivalcev Hjoga živi na južni obali, ki je del metropolitanskega območja Osaka-Kobe-Kjoto. Avadži je otok, ki ločuje Notranje morje in Osaški zaliv, leži med Honšujem in Šikokujem.

Poletno vreme v Hjogu je vroče in vlažno. Kar zadeva zimske razmere je na severu običajno obilo snega, medtem ko je na jugu le občasno deževje.

Od 31. marca 2008 je bilo 20 % celotne površine prefekture označenih kot naravni parki in sicer narodna parka Sanin Kaigan in Setonaikai; kvazinarodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan; in prefekturni naravni parki Asago Gunzan, Harima Čūbu Kjūrjo, Inagava Keikoku, Izuši-Itoi, Kasagatajama-Sengamine, Kijomizu-Tōdžōko-Tačikui, Onzui-Čikusa, Seiban Kjūrjō, Seppiko-Minejama, Tadžima Sangaku in Taki Renzan.[4]

  • Kobe
    Kobe
  • Takarazuka
    Takarazuka
  • Sumoto
    Sumoto
  • Tacuno
    Tacuno
  • Šiso
    Šiso

Otoki

[uredi | uredi kodo]

Dva večja umetna otoka sta v prefekturi Hjogo:

  • Otok Rokkō
  • Otok Port

Narodni parki

[uredi | uredi kodo]
  • Narodni park Sanin Kaigan
  • Narodni park Setonaikai
  • Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan
  • Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (pogled na goro Hyonosen z Yabuja)
    Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (pogled na goro Hyonosen z Yabuja)
  • Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (Torokavataira v Kamiju)
    Kvazi narodni park Hjonosen-Uširojama-Nagisan (Torokavataira v Kamiju)
  • Narodni park Sanin Kaigan (plaža Takeno v Tojooki)
    Narodni park Sanin Kaigan (plaža Takeno v Tojooki)
  • Narodni park Sanin Kaigan (Tadžima-mihonoura obale Sanin v Šinonsenu)
    Narodni park Sanin Kaigan (Tadžima-mihonoura obale Sanin v Šinonsenu)

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Kot v vseh prefekturah po vsej državi, imajo kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo pomembno vlogo v gospodarstvu prefekture Hjogo.[5] Prefektura Hjogo ima tudi IT industrijo, veliko težke industrije, kovinske in medicinske industrije, pristanišče Kobe je eno največjih pristanišč na Japonskem. Pristanišče Kobe gosti tudi enega najhitrejših superračunalnikov na svetu [6], prefektura Hjogo pa je od leta 1975 sprejela zakone, s katerimi je pristanišče Kobe ostalo brez jedrskega orožja (območje brez jedrskega orožja).

Hjogo je del industrijske regije Hanšin. Obstajata dva raziskovalna inštituta Riken, naravoslovnega raziskovalnega inštituta na Japonskem, v Kobeju in Harimi. "SPring-8", objekt za sinhrotronsko sevanje, je v Harimi.

Pristanišče Kobe

Kultura

[uredi | uredi kodo]

Nacionalni zakladi Japonske

[uredi | uredi kodo]
  • Grad Himedži v Himedžiju (Unescov seznam svetovne dediščine); grajski kompleks na vrhu hriba v mestu Himedži velja za najlepši ohranjeni primer prototipske japonske grajske arhitekture
  • Jōdo-dži v Ono; (極楽山浄土寺) je tempelj sekte Šingon. Prvič ga je ustanovil Čōgen v letih 1190–1198, tempeljske strukture pa so bile od takrat deležne številnih rekonstrukcij, zadnja rekonstrukcija pa je bila izvedena leta 1632.
  • Ičidžō-dži v Kasaiju; (法華山一乗寺) je budistični tempelj sekte Tendai. Prvič je bil ustanovljen leta 650 na zahtevo cesarja Kōtokuja, tempeljski kompleks in stavbe pa so od ustanovitve prestali več obdobij uničenja in rekonstrukcije, pri čemer je večina sedanjih struktur iz 16. do 17. stoletja
  • Kakurin-dži v Kakogavi; (刀田山鶴林寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih princa Šōtokuja leta 589.
  • Taisan-dži v Kobeju; (三身山太山寺) je tempelj sekte Tendai. Ustanovljen je bil po navodilih cesarice Genšo leta 716. Glavna dvorana Taisan-dži je bila dokončana leta 1293.
  • Čōkō-dži v Katō je budistični tempelj. Po uradnem zapisu ga je prvotno zgradil Hodo-Šonin na gori Gongen v 7. stoletju. Leta 1185 se je tempelj preselil na današnje mesto. Na sutri tega templja je zapisano, da je bil budistični oltar in glavna skulptura Bude narejena leta 1413.
  • Čorakudži v Kamiju
  • Jōdo-dži v Ono
    Jōdo-dži v Ono
  • Ičidžo-dži v Kasaiju
    Ičidžo-dži v Kasaiju
  • Kakurin-dži v Kakogavi
    Kakurin-dži v Kakogavi
  • Čorakudži-daibucu
    Čorakudži-daibucu

Pomembna ohranjena območja za skupine zgodovinskih stavb na Japonskem

[uredi | uredi kodo]
  • Kitano-čō Jamamoto-dōri je zgodovinsko okrožje v Kobeju, ki vsebuje številna tuja prebivališča iz poznega obdobja Meidži in zgodnjega obdobja Taišō japonske zgodovine.
  • Izuši; ima ruševine gradu, priljubljeno lokalno slikovito točko; stolp z uro Šinkoro in je tradicionalna domovina soba rezancev.
  • Sasajama z ruševinami gradu Jakami, ruševinami gradu Sasajama, Območje ohranjanja tradicionalnih stavb,…
  • Kitano-čō Jamamoto-dōri
    Kitano-čō Jamamoto-dōri
  • Izuši
    Izuši
  • Sasajama
    Sasajama

Muzeji

[uredi | uredi kodo]
  • Muzej umetnosti prefekture Hjogo v predelu Nada v Kobeju.
  • Mestni muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe.
  • Pomorski muzej Kobe v okrožju Čuo, Kobe.
  • Muzej umetnosti Kosecu v okrožju Higašinada, Kobe.
  • Muzej lepih umetnosti Hakucuru v okrožju Higašinada, Kobe.
  • Muzej umetnosti v Himedžiju.
  • Umetniška vas Asago
  • Mestni muzej umetnosti in zgodovine Ašija
  • Muzej umetnosti Tekisui v Ašiji.
  • Muzej mange Osamu Tezuka v Takarazuki.
  • Muzej umetnosti prefekture Hjogo.
    Muzej umetnosti prefekture Hjogo.
  • Mestni muzej Kobe
    Mestni muzej Kobe
  • Muzej umetnosti Kosecu
    Muzej umetnosti Kosecu
  • Muzej umetnosti v Himedžiju
    Muzej umetnosti v Himedžiju
  • Umetniška vas Asago
    Umetniška vas Asago
  • Muzej mange Osamu Tezuka v Takarazuki
    Muzej mange Osamu Tezuka v Takarazuki

Turizem

[uredi | uredi kodo]

Priljubljena skupina Takarazuka Revue igra v Takarazuki.

Arima Onsen na jugu province Kita-ku v Kobeju je eden od treh starodavnih vrelcev na Japonskem. Na severu prefekture Hjogo so znamenitosti, kot so Kinosaki Onsen, Izuši in Jumura Onsen. Grad Takeda v Asagu se lokalno pogosto imenuje »japonski Machu Picchu«. Rakovica macuba in govedina Tadžima sta nacionalni poslastici.[7]

  • Arima Onsen, Kobe
    Arima Onsen, Kobe
  • Kikuseidai (pogled za milijon dolarjev), Kobe
    Kikuseidai (pogled za milijon dolarjev), Kobe
  • Harborland – park Meriken v Kobeju
    Harborland – park Meriken v Kobeju
  • Avadži Jumebutai v Avadžiju
    Avadži Jumebutai v Avadžiju
  • Kučiganaja v Asago
    Kučiganaja v Asago
  • Kinosaki Onsen
    Kinosaki Onsen
  • Jumura Onsen
    Jumura Onsen
  • Višavje Tonomine v Kamikavi
    Višavje Tonomine v Kamikavi
  • park štorkelj Tojooka
    park štorkelj Tojooka
  • Grad Takeda
    Grad Takeda

Sestrske regije

[uredi | uredi kodo]

Hjogo je 22. oktobra 1963 vstopil v sestrstvo z zvezno državo Washington v ZDA, kar je bil prvi tovrstni dogovor med Japonsko in ZDA.[8]

Leta 1981 je bil med Hjogom in zvezno državo Zahodna Avstralija v Avstraliji sestavljen sestrski sporazum.[9] V počastitev 10. obletnice tega sporazuma leta 1992 je bil v Perthu ustanovljen vladni kulturni center prefekture Hjogo.[10]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Nussbaum, Louis-Frédéric. (2005). "Hyōgo prefecture" in Japan Encyclopedia, pp. 363-365, str. 363, na Google Knjige; "Kansai" in Japan Encyclopedia, p. 477, str. 477, na Google Knjige.
  2. ↑ Nussbaum, "Kobe" in Japan Encyclopedia, p. 537, str. 537, na Google Knjige.
  3. ↑ Nussbaum, "Provinces and prefectures" in Japan Encyclopedia, p. 780, str. 780, na Google Knjige.
  4. ↑ »General overview of area figures for Natural Parks by prefecture« (PDF). Ministry of the Environment. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 21. aprila 2012. Pridobljeno 4. februarja 2012.
  5. ↑ »XII Income of Agriculture, Forestry and Fisheries« (PDF). Ministry of Agriculture, Forestry and Fisheries. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 19. septembra 2015. Pridobljeno 2. oktobra 2017.
  6. ↑ »RIKEN Advanced Institute for Computational Science«. Arhivirano iz spletišča dne 26. septembra 2017. Pridobljeno 2. oktobra 2017.
  7. ↑ »JAL Guide to Japan – Matsuba Crab«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. aprila 2015. Pridobljeno 2. aprila 2015.
  8. ↑ Camden, Jim (20. avgust 2013). »Washington, Japan celebrate 50 years«. Spokesman-Review. Arhivirano iz spletišča dne 11. marca 2018. Pridobljeno 11. marca 2018.
  9. ↑ »Sister Cities – City of Perth«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2015.
  10. ↑ Hyogo.com.au Arhivirano 2015-04-02 na Wayback Machine.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  • Nussbaum, Louis-Frédéric and Käthe Roth (2005). Japan Encyclopedia. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. ISBN 978-0-674-01753-5. OCLC 58053128.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Hyōgo Prefecture
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Hyōgo
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Prefektura_Hjogo&oldid=6282997«