Pojdi na vsebino

Predlončarski neolitik A

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Predlončarski neolitik A
Ostanki Göbekli Tepe, ok. 9000 pr. n. št.
Geografski obsegBližnji vzhod
ObdobjePredlončarski neolitik
Datumiok. 10.000
Tipsko nahajališčeAntični Jeriho
PrednikKhiamian
NaslednikPredlončarski neolitik B, Neolitska Grčija, kultura Faijum A

Predlončarski neolitik A (PPNA) označuje prvo stopnjo predlončarskega neolitika v zgodnji levantinski in anatolski neolitski kulturi, ki sega v ok. 12.000 – ok. Pred 10.800 leti, to je 10.000–8800 pred našim štetjem.[1][2] Arheološki ostanki so v levantinski in zgornji mezopotamski regiji Rodovitnega polmeseca.

Za to obdobje so značilna majhna okrogla bivališča iz blatne opeke, gojenje poljščin, lov na divjad in edinstveni pogrebni običaji, pri katerih so trupla pokopavali pod tlemi bivališč.[3]

Predlončarski neolitik A in naslednji predlončarski neolitik B (PPNB) je prvotno opredelila Kathleen Kenyon na tipskem najdišču Antični Jeriho v državi Palestini. V tem času lončarstvo še ni bilo v uporabi. So pred keramično neolitsko jarmuško kulturo. PPNA je nasledil natufijsko kulturo epipaleolitskega Bližnjega vzhoda.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Razvoj temperatur v postglacialnem obdobju glede na jedra grenlandskega ledu. Predlončarski neolitik ustreza obdobju segrevanja v holocenu.[4]
Umerjeni datumi Carbon 14 za arheološko najdišče Gesher, najzgodnejše znano neolitsko najdišče od leta 2013.[5]
Reliefi živali, Göbekli Tepe Plast III (Predkeramični neolitik A), c.9000 pr. n. št.

Arheološka najdišča PPNA so veliko večja od tistih iz predhodne natufijske kulture lovcev in nabiralcev in vsebujejo sledove komunalnih struktur, kot je slavni Jerihonski stolp. Za naselja PPNA so značilne okrogle, polpodzemne hiše s kamnitimi temelji in teraco tlemi. Zgornje stene so bile zgrajene iz nepečene glinene opeke s ploskokonveksnim prerezom. Ognjišča so bila majhna in pokrita s tlakovci. Pri kuhanju so uporabljali segrete kamnine, kar je povzročilo kopičenje v požaru razpokanih kamnin v stavbah, skoraj v vsakem naselju pa so bili zabojniki iz kamna ali blatne opeke.

Od leta 2013 je arheološko najdišče Gesher, sodobni Izrael, postalo najzgodnejše znano od vseh znanih neolitskih najdišč (PPNA), s kalibriranim datumom Carbon 14 10.459 pr. n. št. ± 348 let, analiza kaže, da je bilo to morda izhodišče neolitske revolucije.[6] Sodobno najdišče je Murejbet v sodobni Siriji.

Ena najbolj opaznih naselbin PPNA je Jeriho, ki naj bi bilo prvo mesto na svetu (ok. 9000 pr. n. št.).[7] Mesto PPNA je vsebovalo do 2–3000 prebivalcev in je bilo zaščiteno z masivnim kamnitim obzidjem in stolpom. Obstaja veliko razprav o funkciji zidu, saj v tem času ni dokazov o resnem vojskovanju.[8] Ena možnost je, da je bil zid zgrajen za zaščito virov soli v Jerihu. Predlagano je bilo tudi, da je stolp ob poletnem solsticiju ujel senco največje bližnje gore, da bi ustvaril občutek moči v podporo kakršni koli hierarhiji, ki je vladala prebivalcem mesta.[9]

  • Stolp v Jerihu je bil zgrajen ob koncu predlončarskega neolitika A, ok. 8000 pr. n. št.
    Stolp v Jerihu je bil zgrajen ob koncu predlončarskega neolitika A, ok. 8000 pr. n. št.
  • Kip prednika, Jeriho, iz c. pred 9000 leti. Rockefellerjev muzej, Jeruzalem.
    Kip prednika, Jeriho, iz c. pred 9000 leti. Rockefellerjev muzej, Jeruzalem.
  • Človek iz Urfe ok. 9000 pr. n. št.[10][11][12] Arheološki in mozaični muzej Şanlıurfa.
    Človek iz Urfe ok. 9000 pr. n. št.[10][11][12] Arheološki in mozaični muzej Şanlıurfa.

Pogrebne prakse[uredi | uredi kodo]

Lobanja v mavcu, Tell es-Sultan, Jeriho, ok. 9000 pr. n. št

Kulture PPNA so edinstvene po svojih pogrebnih praksah in Kenyon (ki je izkopal raven PPNA v Jerihu) jih je označil kot »živijo s svojimi mrtvimi«. Kenyon je našel nič manj kot 279 pokopov, pod tlemi, pod temelji gospodinjstev in med zidovi.[13] V obdobju PPNB so bile lobanje pogosto izkopane in ponovno pokopane ali pobarvane z glino in (domnevno) razstavljene.

Litika[uredi | uredi kodo]

Litična industrija temelji na rezilih, izsekanih iz pravilnih jeder. Rezila srpov in puščic nadaljujejo tradicijo iz pozne natufijske kulture, prvič se pojavijo sekire s prečnim udarcem in brušeni tesli.

Gojenje poljščin in kašče[uredi | uredi kodo]

Zemljevid sveta, ki prikazuje približna središča izvora kmetijstva in njegovega širjenja v prazgodovini: Rodovitni polmesec (ok. 11.000 pr. n. št.), porečje reke Jangce in Rumene reke (ok. 9000 pr. n. št.), višavje Nove Gvineje (ok. 9000 – ok. 6000 pred sedanjostjo), Srednja Mehika (ok. 5000 – ok. 4000 pred sedanjostjo), Severna Južna Amerika (ok. 5000 – ok. 4000 pred sedanjostjo), podsaharska Afrika (ok. 5000 – ok. 4000 pred sedanjostjo, natančna lokacija neznana), vzhodna Severna Amerika (ok. 4000 – ok. 3000 pred sedanjostjo).[14]

Sedentizem (stalna naselitev) tega časa je omogočal gojenje lokalnih žit, kot sta ječmen in divji oves, ter shranjevanje v kaščah. Območja, kot sta Dhra' in Jeriho, so do obdobja PPNB obdržala lovski način življenja, vendar so kašče omogočale celoletno naselitev.

To obdobje gojenja velja za »pred udomačitev«, vendar se je morda začelo razvijati rastlinske vrste v udomačene oblike, kakršne so danes. Namerno, dolgotrajno skladiščenje je bilo omogočeno z uporabo »visečih tal za kroženje zraka in zaščito pred glodavci«. Ta praksa »je vsaj 1000 let pred nastankom udomačitve in velikih stalnih skupnosti«.

Kašče so nameščene na mestih med drugimi stavbami zgodaj ok. 11.500 pred sedanjostjo, vendar pa so se začeli okoli 10.500 pred sedanjostjo preselili v hiše, do 9500 pred sedanjostjo pa je prišlo do shranjevanja v posebnih prostorih. Ta sprememba bi lahko odražala spreminjajoče se sisteme lastništva in premoženja, ko so kašče prešle iz skupne rabe in lastništva v nadzor gospodinjstev ali posameznikov.

O teh kaščah je bilo ugotovljeno, da so njihovi »sofisticirani sistemi shranjevanja s talnim prezračevanjem prezgodnji razvoj, ki je pred nastankom skoraj vseh drugih elementov bližnjevzhodnega neolitskega paketa – udomačevanja, obsežnih sedečih skupnosti in ukoreninjenja nekaterih stopnjo socialne diferenciacije«. Poleg tega je bila »gradnja kašč morda najpomembnejša značilnost naraščajočega sedentizma, ki je zahteval aktivno sodelovanje skupnosti v novih načinih življenja«.

Regionalne variante[uredi | uredi kodo]

Skulptura živali Göbekli Tepe, ok. 9000 pr. n. št

Ko postaja znanih več najdišč, so arheologi opredelili številne regionalne različice predlončarskega neolitika A:

  • (Asvad) v Damaščanski kotlini, opredeljen z najdbami iz Tell Asvad IA; značilno: bipolarna jedra, velika srpasta rezila, konice Asvad. Asvadska različica je bila nedavno ukinjena z delom Danielle Stordeur v njenem začetnem poročilu o nadaljnjih preiskavah v letih 2001–2006. Horizont PPNB je bil na tem mestu pomaknjen nazaj na okoli 10.700 pred sedanjostjo.[15]
  • Murejbetij v severnem Levantu, opredeljen z najdbami iz Murejbet IIIA, IIIB, tipično: Helvanove konice, rezila srpa z osnovno amenagee ali kratkim pecljem in končno retušo. Druga mesta vključujejo Sheyk Hasan in Jerf el Ahmar.
  • Najdišča v Gornji Mezopotamiji vključujejo Çayönü in Göbekli Tepe, pri čemer je slednji verjetno najstarejši doslej odkriti obredni kompleks.[16]
  • Najdišča v osrednji Anatoliji, ki vključujejo 'matično mesto' Çatalhöyük in manjše, a starejše mesto, ki se po starosti kosa celo z Jeriho, Aşıklı Höyük.
  • Sultanski v dolini reke Jordan in južnem Levantu, s tipskim mestom Jeriho. Druga mesta vključujejo Netiv HaGdud, El-Khiam, Hatoula in Nahal Oren.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Chazan, Michael (2017). World Prehistory and Archaeology: Pathways Through Time (v angleščini). Routledge. str. 197. ISBN 978-1351802895.
  2. ↑ Ozkaya, Vecihi (Junij 2009). »Körtik Tepe, a new Pre-Pottery Neolithic A site in south-eastern Anatolia«. Antiquitey Journal, Volume 83, Issue 320.
  3. ↑ Mithen, Steven (2006). After the ice: a global human history, 20,000–5,000 BC (1st izd.). Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 63. ISBN 978-0-674-01999-7.
  4. ↑ Zalloua, Pierre A.; Matisoo-Smith, Elizabeth (6. januar 2017). »Mapping Post-Glacial expansions: The Peopling of Southwest Asia«. Scientific Reports (v angleščini). 7: 40338. Bibcode:2017NatSR...740338P. doi:10.1038/srep40338. ISSN 2045-2322. PMC 5216412. PMID 28059138.
  5. ↑ Shukurov, Anvar; Sarson, Graeme R.; Gangal, Kavita (7. maj 2014). »The Near-Eastern Roots of the Neolithic in South Asia«. PLOS ONE (v angleščini). 9 (5): Appendix S1. Bibcode:2014PLoSO...995714G. doi:10.1371/journal.pone.0095714. ISSN 1932-6203. PMC 4012948. PMID 24806472.
  6. ↑ Shukurov, Anvar; Sarson, Graeme R.; Gangal, Kavita (7. maj 2014). »The Near-Eastern Roots of the Neolithic in South Asia«. PLOS ONE (v angleščini). 9 (5): e95714. Bibcode:2014PLoSO...995714G. doi:10.1371/journal.pone.0095714. ISSN 1932-6203. PMC 4012948. PMID 24806472.
  7. ↑ Gates, Charles (2003). "Near Eastern, Egyptian, and Aegean Cities", Ancient Cities: The Archaeology of Urban Life in the Ancient Near East and Egypt, Greece and Rome. Routledge. str. 18. ISBN 978-0-415-01895-1. Jericho, in the Jordan River Valley in the West Bank, inhabited from ok. 9000 BC to the present day, offers important evidence for the earliest permanent settlements in the Near East.
  8. ↑ Mithen, Steven (2006). After the ice : a global human history, 20,000–5,000 BC (1st izd.). Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 59. ISBN 978-0-674-01999-7.
  9. ↑ Liran, Roy; Barkai, Ran (Marec 2011). »Casting a shadow on Neolithic Jericho«. Antiquitey Journal, Volume 85, Issue 327.
  10. ↑ Chacon, Richard J.; Mendoza, Rubén G. (2017). Feast, Famine or Fighting?: Multiple Pathways to Social Complexity (v angleščini). Springer. str. 120. ISBN 978-3319484020.
  11. ↑ Schmidt, Klaus (2015). Premier temple. Göbekli tepe (Le): Göbelki Tepe (v francoščini). CNRS Editions. str. 291. ISBN 978-2271081872.
  12. ↑ Collins, Andrew (2014). Gobekli Tepe: Genesis of the Gods: The Temple of the Watchers and the Discovery of Eden (v angleščini). Simon and Schuster. str. 66. ISBN 978-1591438359.
  13. ↑ Mithen, Steven (2006). After the ice : a global human history, 20,000–5,000 BC (1st izd.). Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 60. ISBN 978-0-674-01999-7.
  14. ↑ Diamond, J.; Bellwood, P. (2003). »Farmers and Their Languages: The First Expansions«. Science. 300 (5619): 597–603. Bibcode:2003Sci...300..597D. CiteSeerX 10.1.1.1013.4523. doi:10.1126/science.1078208. PMID 12714734. S2CID 13350469.
  15. ↑ Daneille Stordeur. »Archived copy«. CNRS. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. julija 2011. Pridobljeno 6. marca 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  16. ↑ Curry, Andrew (november 2008). »Göbekli Tepe: The World's First Temple?«. Smithsonian Institution. Pridobljeno 14. marca 2009.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) Directrice de la mission permanente El Kowm-Mureybet (Syrie) du Ministère des Affaires Étrangères – Recherches sur le Levant central/sud : Premiers résultats.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predlončarski_neolitik_A&oldid=6228927«