Natufijska kultura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Natufijska kultura
Karta Levanta z natufijskimi regijami preko današnjega Izraela, Palestine in se razteza v Libanon in Sirijo
Geografski obsegLevant
ObdobjeEpipaleolitik
Datumic. 13.050 – 7.550 pr. n. št. ali c. 12.000 – 9.500 pr. n. št.
Tipsko nahajališčejama Šukba (Wadi an-Natuf)
Glavna nahajališčajama Šukba, Ain Mallaha, Ein Gev, Tell Abu Hureyra
PrednikKebaran, Mušabian
NaslednikNeolitik: Khiamian, Pastirski neolitik

Natufijska kultura je pozno epileolitska arheološka kultura, ki je v Levantu obstajala od približno 12.000 do 9.500 pr. n. št. [1][2] ali 13.050 do 7.550 pr. n. št. [3]. Kultura je bila nenavadna po tem, da je podpirala sedetarne, to je stalno naseljene ali na pol naseljene prebivalce še pred uvedbo kmetijstva. Natufijske skupnosti so morda predniki graditeljev prvih neolitskih naselij v regiji, ki so bili morda najzgodnejši na svetu. Natufijci so ustanovili naselje, kjer je danes Jeriho, ki je zato morda najdlje stalno naseljeno naseljeno območje na Zemlji. Nekateri dokazi kažejo namerno gojenje žit, zlasti rži, z natufijsko kulturo v Tell Abu Hureyra, kraju najzgodnejših dokazov o kmetijstvu na svetu[4]. Najstarejši dokazi o izdelavi kruha na svetu so bili najdeni na Šubajka 1, 14.500 let starem naselju v jordanski puščavi v Jordaniji[5]. Poleg tega so najstarejše znane dokaze o pivu, stari približno 13.000 pred sedanjostjo, našli v jami Raqefet na gori Karmel blizu Haife v Izraelu, v kateri so ga pol-nomadski Natufijci uporabljali za obredne pogostitve.[6][7]

Na splošno pa so Natufijci izkoriščali divje žitarice. Lovljene živali vključujejo gazele. Po Christyju G. Turnerju II. obstajajo arheološki in fizični antropološki dokazi za razmerje med sodobnim semitsko govorečim prebivalstvom Levanta in Natufijci[8]. Arheogenetika je razkrila izpeljavo poznejših (neolitskih do bronaste dobe) Levantčanov predvsem iz Natufijcev, poleg znatne primesi iz bakrenodobne Anatolije.

Dorothy Garrod je izraz Natufski skovala na podlagi svojih izkopavanj v jami Šukba (Wadi an-Natuf), ki ležijo v zahodnem Judejskem gorovju.

Najdišča[uredi | uredi kodo]

Natufijska najdišča so:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Edwards, Phillip C. (23. november 2012). Wadi Hammeh 27, an Early Natufian Settlement at Pella in Jordan (v angleščini). BRILL. str. 21. ISBN 978-9004236097.
  2. ↑ García-Puchol, Oreto; Salazar-García, Domingo C. (1. julij 2017). Times of Neolithic Transition along the Western Mediterranean (v angleščini). Springer. str. 16. ISBN 9783319529394.
  3. ↑ Grosman, Leore; Munro, Natalie; Belfer-Cohen, Anna (1. december 2008). »A 12,000-year-old Shaman Burial from the Southern Levant (Israel)«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 105 (46): 17665–9. doi:10.1073/pnas.0806030105. PMC 2584673. PMID 18981412.
  4. ↑ Moore, Andrew M. T.; Hillman, Gordon C.; Legge, Anthony J. (2000), Village on the Euphrates: From Foraging to Farming at Abu Hureyra, Oxford: Oxford University Press, ISBN 978-0-19-510806-4
  5. ↑ »Prehistoric bake-off: Scientists discover oldest evidence of bread«. BBC. 17. julij 2018. Pridobljeno 17. julija 2018.
  6. ↑ »'World's oldest brewery' found in cave in Israel, say researchers«. British Broadcasting Corporation. 15. september 2018. Pridobljeno 15. septembra 2018.
  7. ↑ »'13,000-year-old brewery discovered in Israel, the oldest in the world«. The Times of Israel. 12. september 2018. Pridobljeno 16. septembra 2018.
  8. ↑ John D. Bengtson (3. december 2008). In Hot Pursuit of Language in Prehistory: Essays in the four fields of anthropology. In honor of Harold Crane Fleming. str. 22. ISBN 9789027289858.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Balter, Michael (2005), The Goddess and the Bull, New York: Free Press, ISBN 978-0-7432-4360-5
  • Bar-Yosef, Ofer (1998), "The Natufian Culture in the Levant, Threshold to the Origins of Agriculture" (PDF), Evolutionary Anthropology, 6 (5): 159–177, doi:10.1002/(SICI)1520-6505(1998)6:5<159::AID-EVAN4>3.0.CO;2-7
  • Bar-Yosef, Ofer; Belfer-Cohen, Anna (1999). "Encoding information: unique Natufian objects from Hayonim Cave, Western Galilee, Israel". Antiquity. 73 (280): 402–409. doi:10.1017/s0003598x00088347.
  • Bar-Yosef, Ofer (1992), Valla, Francois R. (ed.), The Natufian Culture in the Levant, Ann Arbor: International Monographs in Prehistory, ISBN 978-1-879621-03-9
  • Campana, Douglas V.; Crabtree, Pam J. (1990). "Communal Hunting in the Natufian of the Southern Levant: The Social and Economic Implications". Journal of Mediterranean Archaeology. 3 (2): 223–243. doi:10.1558/jmea.v3i2.223.
  • Clutton-Brock, Juliet (1999), A Natural History of Domesticated Mammals (2nd ed.), Cambridge: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-63247-8
  • Dubreuil, Laure (2004), "Long-term trends in Natufian subsistence: a use-wear analysis of ground stone tools", Journal of Archaeological Science, 31 (11): 1613–1629, doi:10.1016/j.jas.2004.04.003
  • Munro, Natalie D. (August–October 2004). "Zooarchaeological measures of hunting pressure and occupation intensity in the Natufian: Implications for agricultural origins" (PDF). Current Anthropology. 45: S5–S33. doi:10.1086/422084.
  • Simmons, Alan H. (2007), The Neolithic Revolution in the Near East: Transforming the Human Landscape, University of Arizona Press, ISBN 978-0816529667

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Natufijska kultura.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Natufijska_kultura&oldid=6029624«