Marija Božja mati: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Shabicht (pogovor | prispevki)
72.124 urejanj
Lyonski (pogovor | prispevki)
707 urejanj
Vrstica 3: Vrstica 3:
'''Marija Božja mati''' je naziv, ki ga uporabljajo [[kristjani]], kadar hočejo poudariti, da je [[Devica Marija|Marija]] rodila [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je bil hkrati človek in tudi [[Bog Sin|Bog]]. Praznik Marije Božje matere obhaja [[Rimskokatoliška cerkev]] na prvi dan v letu [[1. januar]]ja.
'''Marija Božja mati''' je naziv, ki ga uporabljajo [[kristjani]], kadar hočejo poudariti, da je [[Devica Marija|Marija]] rodila [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je bil hkrati človek in tudi [[Bog Sin|Bog]]. Praznik Marije Božje matere obhaja [[Rimskokatoliška cerkev]] na prvi dan v letu [[1. januar]]ja.


== Pomen naziva Bogorodnica ==
== Pomen naziva Bogorodica ==


Naziv Božja mati ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|Θεοτόκος}} [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v [[Efez]]u leta [[431]], neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je [[Sveta Marija|Marija]] tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil [[Nestorij]]). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. [[Jezus]] je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz [[Bog Oče|Boga Očeta]] in je pravi [[Bog Sin]], v telesnem smislu pa je bil rojen iz [[Sveta Marija|Device Marije]] in zato Marija zasluži naziv Božja mati.
Naziv Božja mati ([[grščina|grško]] {{jezik-el2|Θεοτόκος}} [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v [[Efez]]u leta [[431]], neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je [[Sveta Marija|Marija]] tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil [[Nestorij]]). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. [[Jezus]] je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz [[Bog Oče|Boga Očeta]] in je pravi [[Bog Sin]], v telesnem smislu pa je bil rojen iz [[Sveta Marija|Device Marije]] in zato Marija zasluži naziv Božja mati.


''Mater Dei'' je [[Latinščina|latinsko]] ime za slovenski naziv ''Mati Božja''; nanaša se na Devico Marijo. V [[grščina|grščini]] se glasi {{jezik-el2|Θεοτόκος}} Theotókos; v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so [[hrvaščina]], [[srbščina]], [[ruščina]] in drugi, pa Bogorodica, to pomeni: »Ona je rodila Boga«. Slovenska inačica, ki pa ni v širši uporabi, je Bogorodnica.<ref>Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope [[sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] </ref>
''Mater Dei'' je [[Latinščina|latinsko]] ime za slovenski naziv ''Mati Božja''; nanaša se na Devico Marijo. V [[grščina|grščini]] se glasi {{jezik-el2|Θεοτόκος}} Theotókos; v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so [[hrvaščina]], [[srbščina]], [[ruščina]] in drugi, pa Bogorodica, to pomeni: »Ona je rodila Boga«. Ta izraz pozna tudi slovenski jezik.<ref>Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope [[sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] </ref>


== Mati Božja in druge dogme o Mariji ==
== Mati Božja in druge dogme o Mariji ==


Na koncu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] je [[papež Pavel VI.]] razglasil Marijo za Mater Cerkve.<ref>Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenje«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjanvo. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.</ref> Versko resnico o Materi Božji je razglasil [[Efeški koncil]] [[1. januar]]ja [[431]]. Na [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskem koncilu]] leta [[451]]so zavrnili [[monofizitizem]] (nauk, da ima [[Jezus Kristus|Kristus]] samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi [[Bog]] (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodnica, ampak tudi Kristorodnica ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Χριστοτόκος}} Hristotókos). Marija je spočeta brez madeža [[Izvirni greh|izvirnega greha]]. To versko resnico je slovesno razglasil [[Papež Pij IX.|papež blaženi Pij IX.]] [[8. december|8. decembra]] [[1854]]. Štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v [[Lurd]]u, kjer je ta resnica prišla do izraza.<ref> To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »[[ex cathedra]]« uči verske in nravne resnice</ref> Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je razglasil [[papež Pij XII.]] [[15. avgust]]a [[1950]].
Na koncu [[Drugi vatikanski koncil|Drugega vatikanskega koncila]] je [[papež Pavel VI.]] razglasil Marijo za Mater Cerkve.<ref>Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenje«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjanvo. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.</ref> Versko resnico o Materi Božji je razglasil [[Efeški koncil]] [[1. januar]]ja [[431]]. Na [[Kalcedonski koncil|Kalcedonskem koncilu]] leta [[451]]so zavrnili [[monofizitizem]] (nauk, da ima [[Jezus Kristus|Kristus]] samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi [[Bog]] (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodica, ampak tudi Kristorodica ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Χριστοτόκος}} Hristotókos). Marija je spočeta brez madeža [[Izvirni greh|izvirnega greha]]. To versko resnico je slovesno razglasil [[Papež Pij IX.|papež blaženi Pij IX.]] [[8. december|8. decembra]] [[1854]]. Štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v [[Lurd]]u, kjer je ta resnica prišla do izraza.<ref> To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na [[Prvi vatikanski koncil|Prvem vatikanskem koncilu]] versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »[[ex cathedra]]« uči verske in nravne resnice</ref> Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je razglasil [[papež Pij XII.]] [[15. avgust]]a [[1950]].


== Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati? ==
== Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati? ==


V Credu ([[Apostolska veroizpoved|apostolski veroizpovedi]]) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu, da je ''„rojen iz Marije Device”''. Kot mati božjega Sina je Marija Božja mati. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel ([[Kristus]]) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (grško Λογος Logos - Beseda) po [[Sveti Duh|Svetem Duhu]].<ref>Denz. 113.</ref> Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk.<ref> Denz. 148, 218, 290.</ref>
V Credu ([[Apostolska veroizpoved|apostolski veroizpovedi]]) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu, da je ''„rojen iz Marije Device”''. Kot mati Božjega Sina je Marija Božja mati. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel ([[Kristus]]) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (grško Λογος Logos - Beseda) po [[Sveti Duh|Svetem Duhu]].<ref>Denz. 113.</ref> Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk.<ref> Denz. 148, 218, 290.</ref>




<gallery mode="packed">
<gallery mode="packed">
Image:Vladimirskaya.jpg|''[[Vladimirska Bogorodnica]]''
Slika:Vladimirskaya.jpg|''[[Vladimirska Bogorodnica]]''
Image:Panachranta.jpg|
Slika:Panachranta.jpg
Image:Byzantinischer Mosaizist des 12. Jahrhunderts 002.jpg|[[Hagia Sophia|Presveta Modrost v Carigradu]]
Slika:Byzantinischer Mosaizist des 12. Jahrhunderts 002.jpg|[[Hagia Sophia|Presveta Modrost v Carigradu]]
Image:Fedorovskaya.jpg|
Slika:Fedorovskaya.jpg
Image:Svenskaya.jpg|
Slika:Svenskaya.jpg
Image:Gelati Theotokos.jpg|
Slika:Gelati Theotokos.jpg
Image:vlahernskaya.jpg|Ikona Presvete Bogorodnice
Slika:Vlahernskaya.jpg|Ikona Presvete Bogorodice
File:Madonna and Child (Dormition Church at Kondopoga).jpg|Marija z otrokom (1774)
Slika:Madonna and Child (Dormition Church at Kondopoga).jpg|Marija z otrokom (1774)
</gallery>
</gallery>


Redakcija: 18:40, 15. november 2020

Mihael Stroj: Marija z detetom

Marija Božja mati je naziv, ki ga uporabljajo kristjani, kadar hočejo poudariti, da je Marija rodila Jezusa, ki je bil hkrati človek in tudi Bog. Praznik Marije Božje matere obhaja Rimskokatoliška cerkev na prvi dan v letu 1. januarja.

Pomen naziva Bogorodica

Naziv Božja mati (grško starogrško Θεοτόκος [Theotókos]) je bil prvič uradno objavljen na ekumenskem koncilu v Efezu leta 431, neuradno pa se je ta naziv pojavljal že prej. Na koncilu so hoteli s tem nazivom poudariti, da je Marija tudi mati Jezusa-Boga in ne samo mati Jezusa-človeka (kot je trdil Nestorij). Po nauku, ki je bil uradno potrjen na koncilu, sta namreč Jezusova človeška in Božja narava neločljivo povezani. Jezus je bil v duhovnem smislu rojen že pred začetkom časa iz Boga Očeta in je pravi Bog Sin, v telesnem smislu pa je bil rojen iz Device Marije in zato Marija zasluži naziv Božja mati.

Mater Dei je latinsko ime za slovenski naziv Mati Božja; nanaša se na Devico Marijo. V grščini se glasi starogrško Θεοτόκος Theotókos; v staroslovanščini, v sodobnih slovanskih jezikih kot so hrvaščina, srbščina, ruščina in drugi, pa Bogorodica, to pomeni: »Ona je rodila Boga«. Ta izraz pozna tudi slovenski jezik.[1]

Mati Božja in druge dogme o Mariji

Na koncu Drugega vatikanskega koncila je papež Pavel VI. razglasil Marijo za Mater Cerkve.[2] Versko resnico o Materi Božji je razglasil Efeški koncil 1. januarja 431. Na Kalcedonskem koncilu leta 451so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Devica Marija torej ni rodila samo Boga, ampak tudi človeka. Marija torej ni le Bogorodica, ampak tudi Kristorodica (grško starogrško Χριστοτόκος Hristotókos). Marija je spočeta brez madeža izvirnega greha. To versko resnico je slovesno razglasil papež blaženi Pij IX. 8. decembra 1854. Štiri leta po tem so se začela Marijina prikazovanja v Lurdu, kjer je ta resnica prišla do izraza.[3] Versko resnico o Marijinem vnebovzetju je razglasil papež Pij XII. 15. avgusta 1950.

Kaj vsebuje dogma: Marija je Božja Mati?

V Credu (apostolski veroizpovedi) izpoveduje Cerkev o Božjem Sinu, da je „rojen iz Marije Device”. Kot mati Božjega Sina je Marija Božja mati. Vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431) uči, da je Emanuel (Kristus) resnično Bog in da je torej presveta Devica resnično Mati Božja. Ona je rodila telo Boga, ko je Sin Očeta postal človek (grško Λογος Logos - Beseda) po Svetem Duhu.[4] Naslednji koncili ponavljajo in jasneje razlagajo ta nauk.[5]


Viri in opombe

  1. ↑ Ta termin sta vpeljala v cerkveni jezik in ga uporabljala v bogoslužju sveta brata, slovanska apostola in sozavetnika Evrope Ciril in Metod
  2. ↑ Ta koncil je bil koncil prenove. Glavni namen mu je bil, da se Cerkev posodobi, podanašnji. Papež blaženi Janez XXIII. je rad uporabljal italijansko besedo »aggiornamento« - »podanašnjenje«. Želel je tudi pospešiti ekumenizem in delo za zedinjenje kristjanvo. Ni imel namena razglašati dogem, in torej tudi ta naziv ni dogma.
  3. ↑ To je edini papež, ki je razglasil še eno dogmo: na Prvem vatikanskem koncilu versko resnico o papeževi nezmotljivosti, kadar »ex cathedra« uči verske in nravne resnice
  4. ↑ Denz. 113.
  5. ↑ Denz. 148, 218, 290.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marija_Božja_mati&oldid=5393207«